Zaposleni v Dinosu so v strahu pred izgubo zaposlitve več mesecev nemo opazovali, kako uprava domnevno krši pogodbe o zaposlitvi. »Ker je vodstvo družbe na čelu z Damijanom Zorkom stopnjevalo pritisk na predsednika Dinosovega sindikata Stanislava Gabra, so na celjski lokaciji družbe, kjer je zaposlen, zdaj strnili vrste,« je pojasnil sekretar sindikata SKEI za Ljubljano in okolico Zlatko Hernčič.

Uprava družbe že dalj časa pritiska na Gabra, kar bi lahko prepoznali kot mobing oziroma sum storitve kaznivih dejanj, so pojasnili v SKEI. Zato razmišljajo o naznanitvi suma kaznivih dejanj proti nekaterim vodilnim družbe Dinos. Vodstvo družbe so pozvali, naj ustavi vse oblike pritiska na sindikalno delo ter odpravi morebitne nepravilnosti. »Vodilni naj dojamejo, da je napad na predsednika sindikata enak napadu na vse nas,« so opozorili v SKEI.

Uprava je Gabra februarja poslala na čakanje, tedaj je pooblaščeni odvetnik Dinosovega sindikata vodstvu družbe zagrozil, da bodo zaposleni vložili odškodninske tožbe, če ne bodo nemudoma nehali nezakonito nižati plače in delavcem povrnili neizplačanih zneskov. V družbi so zaposlenim lani plače znižali za 10 odstotkov. Po prepričanju Zorka z znižanjem plač niso kršili pogodb o zaposlitvi: »V pogodbah o zaposlitvi je navedeno, da jih lahko znižamo, če je poslovanje slabo. Ko bo boljše, jih bomo zvišali.« V sredo se se dogovorili tudi o dvigu zneska za malico s 4,5 evra na 6 evrov.

Do prvega sindikalista Zorko ne goji zamer. »Sodelovanje z Gabrom lahko izboljšamo. Pravi namreč, da lahko opravlja katero koli delo in da je zdravnik v zdravniškem spričevalu storil napako,« je dejal Zorko. Z Gabrom včeraj nismo uspeli govoriti. Zlatko Hernčič je pojasnil, da so s pooblaščenim odvetnikom ugotovili, da je pri ugotavljanju Gabrovega zdravstvenega stanja res prišlo do napake.

Zaradi sumov na različne nepravilnosti pri poslovanju Dinosa, o čemer smo že poročali, je pred dnevi odstopil član uprave družbe Kristijan Mlinar. Uradno je odstopil iz osebnih razlogov, vendar nam je več virov zatrdilo, da je njegov odstop zahteval nemški lastnik – družba Scholz.