Ministrstvo za kulturo je razpis za podporo portalu za prodajo in izposojo e-knjig konec aprila ustavilo s pojasnilom, da sta zgolj dve oddani vlogi premalo za utemeljeno odločanje o najboljšem prijavitelju. Ministrstvo naj bi namreč detektiralo okvirno 12 potencialnih prijaviteljev, ki pa naj bi jih odgnal vtis korupcije ob razpisu po tem, ko smo v Dnevniku razkrili, da je videti spisan po meri portala Biblos založbe Beletrina. Ker podatek o 12 potencialnih prijaviteljih, ki imajo lastne portale e-knjig, ni splošno znan, smo ministrstvo zaprosili, da njihova imena predstavi.
Teh 12 potencialnih prijaviteljev bi moralo hkrati izpolniti razpisne pogoje: da so nevladne organizacije, da so v obdobju 2012–2014 zagotovili dostopnost do najmanj 300 različnih naslovov e-knjig in da so prek spletnega portala v tem obdobju ugotovili dostop skupno vsaj 5000 obiskovalcev. Odgovoru na vprašanje se na ministrstvu izogibajo, podali so le izjavo, da je v registru Ajpes za izdajanje knjig registriranih »kar 65 (neprofitnih) zavodov, med njimi kar nekaj takih, ki imajo svojo spletno knjigarno in tudi nekatere druge oblike informacijske podpore e-knjigi«.
Konkurenčne ponudbe in stari dolgovi
Z brskanjem po spletu smo ugotovili, da e-knjige prodaja še nekaj podjetij (tudi Mladinska knjiga, TZS, Multima), ki pa se na razpis ne bi mogla prijaviti, saj so razpisni pogoji gospodarskim družbam onemogočili kandidaturo. Za pomoč smo se obrnili tudi na enega od strokovnjakov za področje e-knjig pri nas, ki poleg naštetih prav tako ni detektiral drugih ponudnikov. Predvsem pa se nobeden od domnevnih potencialnih konkurentov po besedah predsednice Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesne Horžen ne naslanja na informacijski sistem slovenskih splošnih knjižnic, kot to velja v primeru Biblosa. Prav združenje je zato ministrstvo uradno pozvalo k vzpostavitvi sistematične podpore izposoji e-knjig, ministrstvo pa je razpis objavilo na njihovo pobudo, kot so razkrili ob ustavitvi razpisa.
Obstajajo tudi znaki, ki kažejo, da bi lahko bili razlogi za ustavitev razpisa drugačni od teh, ki jih je v izjavi za javnost navedlo ministrstvo. Vpogled v dokumentacijo razpisa, ki smo jo pridobili na Dnevniku, razkriva, da je eden od uslužbencev, pristojnih za razpis, generalno sekretarko na ministrstvu Darjo Hrga in generalno direktorico direktorata za ustvarjalnost Biserko Močnik obvestil, da bi morali v primeru Beletrinine prijave na razpis pri odpiranju vlog ugotoviti, da založba ni izpolnila svojih obveznosti do ministrstva v letih 2012 in 2013, saj je zamujala z izdajo Korana. V zvezi s tem se je na ministrico obrnil založnik Jože Piano, ki je na razpis v sodelovanju s partnerji oddal konkurenčno ponudbo. V svoje javno vprašanje ministrici je zapisal: »Občutek imam, da je bil razpis umaknjen zato, ker je Beletrina dobila konkurenco v naši prijavi in ker bi morali na ministrstvu dokazati, da je Beletrina v letih 2012, 2013 in 2014 izpolnjevala pogodbene obveznosti do vas oziroma države.«
Pogosta druženja z Beletrino
Na ministrstvu sicer trdijo, da se s predstavniki Beletrine v času mandata ministrice Julijane Bizjak Mlakar niso niti enkrat sestali na temo Biblosa, se je pa ministrica z direktorjem založbe Mitjo Čandrom kljub temu srečala vsaj ob štirih priložnostih. V začetku oktobra na temo odpiranja knjižnice za slepe, sredi novembra pa na temo delovanja Javne agencije za knjigo in kadrovskih zadev sveta agencije. Decembra lani je bil Čander nato imenovan v svet JAK kot zastopnik interesov ministrstva. Dne 23. decembra ji je »vljudnostni obisk pred novim letom« skupaj s Čandrom namenil še urednik v založbi Aleš Šteger, ki je ministrici predstavil svoj esej Na kraju zapisano. Sredi februarja je sledil še en vljudnostni obisk z namenom predstavitve Korana. »Ker je imela ministrica tedaj sočasno dogovorjen obisk direktorja JSKD, je ministrica oba povabila na kavo za čas obiska g. Čandra,« so pojasnili na ministrstvu.
Neznana pa zdaj ostaja usoda javne podpore e-založništvu in izposoji e-knjig. Sredstva, namenjena za razpis (280.000 evrov v štirih letih), bodo preusmerili na področje bralne pismenosti, na vprašanje, ali bodo razpis za to področje ponovili, pa ministrstvo ni odgovorilo.
