Založniki že več let poslušajo predstavnike oblasti, ko pravijo, da novega denarja za razvoj dejavnosti preprosto ni, a za posamezne izbrance se očitno vedno najde. Ministrstvo za kulturo je pred dnevi objavilo razpis za izbor izvajalca javnega kulturnega programa informacijske podpore oddaljenemu dostopu do e-knjig v okviru spletne knjigarne in knjižnične mreže za obdobje 2015–2018. Objava iz več razlogov zbuja dvome o smotrnosti porabe javnih sredstev in poraja sum možnega koruptnega ravnanja ministrstva. Razpis, ki je na letni ravni vreden 70.000 evrov in bo podprl program informacijske podpore spletni knjigarni in knjižnici e-knjig, je namreč pisan na kožo enemu samemu potencialnemu prijavitelju, založbi Beletrina z njenim portalom Biblos.
Pri razpisu je nenavadno že to, da ga je objavilo ministrstvo za kulturo, čeprav spada na področje založništva, za katero je z zakonom pooblaščena Javna agencija za knjigo (JAK). Do sedaj so področje e-založništva (predvsem z razpisi za pretvarjanje knjig v e-formate) pokrivali prav v JAK, zato je še toliko bolj nepričakovano, da je finančno doslej najobsežnejši razpis za to področje objavilo ministrstvo, ki tudi samo v razpisnem besedilu jasno navaja, da razpis sodi na področje založništva.
Za pojasnila smo zaprosili ministrstvo, kjer so dikcijo nekoliko prilagodili glede na razpisno in zapisali, da sodi razpis na področje založniške in knjižnične dejavnosti – za slednjo so namreč pristojni. Razlog za takšno odločitev naj bi bila tudi premajhna kadrovska zasedba v JAK, ki morda ne bi zmogla izpeljati »tovrstnega povsem novega pilotnega programa«. Ministrstvo velja popraviti, da programov seveda ne izpeljejo sofinancerji, pač pa izbrani prijavitelji, kar pa zadeva zahtevnost razpisov, JAK vsako leto izpelje administrativno in finančno bistveno zahtevnejše razpise. Poraja se vprašanje, ali ni razpisa ministrstvo prevzelo zato, ker se JAK pod sedanjim vodstvom že očita, da je naklonjena zamislim, ki prihajajo iz kroga Beletrine.
Ohlapni cilji, neznani učinki
Pomisleke zbuja tudi ohlapna vsebina razpisa: razpisno besedilo navaja samo splošne cilje, želeni trajni učinki in vpliv na delovanje panoge pa ostanejo povsem neopredeljeni. Odgovoru na to vprašanje so se na ministrstvu ognili tudi na naše poizvedovanje. Netransparentno razpisno besedilo je seveda do potencialnih prijaviteljev nekorektno, saj lahko ti le ugibajo, kaj ministrstvo od njih pričakuje in na kakšen način naj organizirajo konkurenčno prijavo. Vtis netransparentnosti še utrjuje sedmerica razpisnih kriterijev, ki so splošni in ne omogočajo preizkusa uporabe kriterijev. To pomeni, da so prijavljeni programi lahko podvrženi le subjektivni in arbitrarni oceni razpisne komisije.
Diskriminacija gospodarskih družb
Najspornejši pa so razpisni pogoji, ki določajo, da lahko na razpisu kandidirajo le nevladne organizacije, s čimer so izključene gospodarske družbe. Izključitev ene pravnoorganizacijske oblike ni vsebinsko utemeljena, saj je gospodarska organiziranost v panogi založništva običajna. Še več – organizacijska oblika ni nobena ovira pri JAK, kjer se kar nekaj gospodarskih družb uvršča med izvajalce javnih kulturnih programov. Pogoj je sporen, ker izključuje možnost prijave edinih dveh zares konkurenčnih akterjev na tem področju, ki sta že razvila e-knjižne portale, Mladinske knjige in UMca, organiziranih kot delniški družbi.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da so se za izključitev gospodarskih družb odločili, ker želijo z razpisom »podpreti tudi boljše samozaposlitvene in zaposlitvene možnosti v kulturi«. Odgovor ministrstva terja pojasnilo, da zaposlovanje seveda ni omejeno zgolj na nevladne organizacije, predvsem pa samo iz tega razloga ni bilo potrebe, da ministrstvo kandidature eni vrsti subjektov povsem onemogoči. Ministrstvo bi namreč lahko nove (samo)zaposlitve enostavno zahtevalo med razpisnimi kriteriji, na osnovi katerih bo prijave ocenjevalo.
Beletrini na roko zavestno ali iz malomarnosti?
S formalno izločitvijo drugih dveh konkurentov ostane edini kandidat z že razvitim portalom založba Beletrina. Na ministrstvo smo naslovili vprašanje, ali je pred objavo razpisa opravilo ustrezno »sondažo« razvitosti področja ter kako odgovarjajo na opažanje, da je razpis namenjen kandidatu, ki edini izpolnjuje pogoje. Odgovarjajo: »Ker je bila v nacionalnem bibliografskem sistemu uveljavljena splošna rešitev za povezovanje poljubnega portala e-knjig s sistemom COBISS, je možni prijavitelj vsak nosilec portala slovenskih e-knjig.«
Odgovor skuša sugerirati, da lahko portal ustvari vsakdo, kar pa je le teoretična možnost. Prijavo morda lahko pripravi kak povsem nov akter na področju, a ni realno pričakovati, da bi se lahko v zgolj mesecu dni vzpostavil konkurenčen nov projekt, saj je Beletrina v Biblos doslej vložila 200.000 evrov lastnih sredstev in ima v razvoju projekta dobri dve leti prednosti, ki se kaže v obliki baze knjig in uporabnikov ter je ni mogoče kar tako nadoknaditi v mesecu dni. In kaj pravijo na Beletrini? Na sredstva razpisa močno računajo, saj »nadaljnji obstoj in razvoj sistema nista možna brez ustrezne javne podpore«, so sporočili.
Edino neodgovorjeno vprašanje tako ostaja, ali so razpis v tej obliki na ministrstvu pripravili zavestno ali pa je »zgolj« plod nepoznavanja področja aktualnega vodstva, ki ga interesne skupine seveda s pridom izrabljajo.
