Da se je prestolnica nekoč ponašala s svojim letališčem, danes spominjajo zgolj ime Letališke ceste ter hangar, kontrolni stolp in letališka stavba, ki so jih pred štirimi leti razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kljub temu sta kontrolni stolp in letališka stavba povsem zaraščena ter v slabem stanju. »Včasih ni bilo tako,« o dogajanju na letališču, ki je prve potnike sprejelo poleti 1933 in takrat Ljubljano vključilo v mednarodni letalski promet, pripoveduje ljubitelj letalstva, še danes navdušeni pilot Filip Blaževič.
»Letališče je bilo takrat središče dogajanja. Predvsem ob koncih tedna so se ob travnati stezi zbrale številne družine z otroki in opazovale letalce, na voljo je bila tudi gostinska ponudba. Takrat je bilo to letališče povsem na samem, vsaj dva kilometra okoli njega so se razprostirali travniki, mimo je vodila le železniška proga,« se sogovornik spominja začetka petdesetih let in svojih poletov z jadralnimi in motornimi letali na civilnem, kasneje pa športnem letališču, katerega ostanki so zdaj ujeti med poslovne in trgovske stavbe industrijske cone v Mostah.
Odprtje z letalskim mitingom
»Po končani prvi svetovni vojni se je v Sloveniji silno razmahnilo zanimanje za letalstvo. Malodane v vsaki vasi so imeli travnik, ki so mu rekli letališče, in aeroklub, v katerem so izdelovali modele in se učili letenja. Tudi Ljubljana je imela številen aeroklub, ki je imel zelo znano vežbališče za letenje z jadralnimi letali na Blokah, letališče za motorna letala pa je Ljubljana imela v Šiški, blizu sedanjega Litostroja,« je pred leti v Naši skupnosti zapisal Slavko Gerlica in dodal, da je bilo šišensko letališče ujeto v trikotnik železniških prog in zato neprimerno za povečanje in nadaljnji razvoj.
Novo letališče v vzhodnem delu mesta je vrata odprlo 20. avgusta 1933 z velikim letalskim mitingom, na katerem so piloti predstavili svoja športna letala, prav tako je zbranim obiskovalcem lahko zastajal dih ob akrobacijah pilotov v vojnih letalih in ob skokih pogumnih padalcev. Prvo letalo je Ljubljano z Zagrebom povezalo že dan kasneje. »Do odprtja cesta ni bila zgrajena, pa tudi vrsta drugih objektov ne; med njimi glavno letališko poslopje za civilni promet s čakalnico in restavracijo,« ob tem navaja Gerlica.
Prizorišče snemanja Vesne
»Takoj po končanem pouku smo hiteli na letališče. Letalska baza se je po vojni z Blok hitro preselila v Ljubljano, imeli smo med šest do osem jadralnih letal, tudi nekaj motornih,« pripoved nadaljuje Blaževič, ki si je znanje nabiral na takratni ljubljanski tehniški srednji šoli. Dodaja, da je pomagal tudi pri gradnji novega hangarja: »Blizu železniške postaje je bila manjša letalska delavnica Udarnik.«
Čeprav Blaževiča na staro ljubljansko letališče vežejo predvsem številni nepozabni spomini – na primer tisti, ko so na letališču snemali film Vesna, ali pa oni, ko je svoje akrobacije pokazal uspešen spidvejist Ludvik Starič, poznan tudi pod vzdevkom Leteči Kranjec, ali ko je na letališču v času napetosti v Trstu leta 1953 pristal general Montgomery – pa je bilo nekaj tudi manj prijetnih trenutkov. »Nesreč ni bilo veliko,« poudarja sogovornik. »Žal pa sem bil priča tragični nesreči padalca, cvetličarja iz Kočevja, ki je treniral za nastop na svetovnem prvenstvu v Ohridu. Še dva dni po tem nisem mogel jesti.«
Načrti za kulturni spomenik
Ker je postalo ljubljansko letališče na območju nekdanje občine Polje premajhno, so strokovnjaki začeli iskati primerno lokacijo za gradnjo novega letališča. Ko je na Brniku 24. decembra 1963 pristalo prvo letalo takratnega letalskega prevoznika Adria Aviopromet, so se potniška letala s starega ljubljanskega letališča počasi umaknila. Na starem letališču so sicer še pristajala in vzletala športna letala članov Aerokluba Ljubljana, ki je zaživel že med vojnama, a so se morali ljubitelji letalstva leta 1979 zaradi gradnje industrijske cone in širitve mesta umakniti s svojega matičnega letališča.
»Infrastruktura letališča je začela propadati,« je razočaran Blaževič. Upa, da bodo zaščiteni objekti v prihodnje ponovno zaživeli in obudili spomin na zgodovino razvoja ljubljanskega letalstva, ki je pomembno vplivalo tudi na razvoj letalstva v Sloveniji. Na ljubljanski mestni občini sicer v sklopu javno-zasebnega partnerstva že nekaj časa načrtujejo ureditev prostorov ter vzpostavitev muzeja letalstva in starega ljubljanskega letališča. »Glede na prejeto vlogo o zainteresiranosti za izvedbo projekta obnove starega letališča pripravljamo vsebinska izhodišča za pogovor s kandidatom,« so minuli mesec sporočili z občine.
