Ljubljanski mestni svet je Mestni muzej Ljubljana ustanovil leta 1935, ideja o tovrstnem muzeju pa se je porodila že veliko prej. Za mestni muzej si je prizadeval že župan Ivan Hribar, pod taktirko katerega je mestna občina nekaj desetletij pred ustanovitvijo muzeja začela zbirati in odkupovati predmete zanj, je povedala dr. Irena Žmuc, vodja kustodiatov v Mestnem muzeju Ljubljana. Te odkupe je v prvi inventarni knjigi popisal Anton Aškerc, ki je bil prvi slovenski dokumentalist in arhivar. Zaradi njegove vestnosti vemo, da je bil prvi kos danes izjemno bogate muzejske zbirke mestnega muzeja slika Jurija Tavčarja Pokrajina Jezero.
Prostori v Tivolskem gradu so bili prevlažni
Mesto je precej časa porabilo za iskanje primernih prostorov za mestni muzej. Časnik Slovenec je poročal, da so mestni veljaki razmišljali o več lokacijah za novi muzej, ki bi zbiral vse predmete, vezane na zgodovinski razvoj Ljubljane. Ena od njih je bil tivolski grad, a kot poroča Slovenec, ta stavba za muzejsko zbirko ni bila primerna, ker so bili prostori vlažni. Žmucova je dodala, da je Hribar kot župan leta 1905 od državnih oblasti odkupil ljubljanski grad z namenom, da bi v njem med drugim uredili tudi mestni muzej. »To je bila ena prvih predvidenih lokacij za mestni muzej. Ker bi bilo grad treba najprej temeljito prenoviti po Plečnikovih načrtih in ker je v tistem trenutku močno primanjkovalo stanovanj in denarja, so grad raje namenili reševanju stanovanjskih stisk občanov,« je Žmucova pojasnila razloge za to, da mesto te ideje ni uresničilo.
Ljubljanska mestna oblast je nato kot najboljši prostor izbrala Turjaško palačo na današnji Gosposki ulici, ki jo je leta 1935 kupila od Dravske banovine. »Vsota, ki jo je Ljubljana morala odšteti za palačo, je bila relativno nizka, ker je banovinska oblast novi muzej razumela kot način razbremenitve narodnega muzeja, ki je bil prenatrpan z muzejskimi predmeti,« je pojasnila Žmucova in dodala, da je bila Ljubljana eno zadnjih večjih mest v Jugoslaviji, ki je ustanovilo mestni muzej. Tedaj so po Evropi nastajali novi muzeji, tudi mestni, ki so predstavljali lokalno zgodovino.
Prek muzeja do narodnega ponosa
Muzej je svoja vrata odprl dobri dve leti po ustanovitvi, in sicer 15. septembra 1937, saj so morali Turjaško palačo primerno predelati za potrebe muzejske dejavnosti. Prva muzejska zbirka je obiskovalcem predstavljala bivanjsko kulturo Ljubljančanov od poznega srednjega veka do prve polovice 19. stoletja. Postavil jo je dr. Josip Mal, ki je bil takrat ravnatelj narodnega muzeja, po letu 1950 pa tudi mestnega. »Odprtje je bilo velik dogodek, vabila so poslali po vsej Jugoslaviji,« je povedala Žmucova, medtem ko je na svojem računalniku iskala kopijo vabila na ta veseli dogodek.
Zakaj je bil mestni muzej tako pomemben za Ljubljano, je Mal lepo pojasnil ob odprtju muzeja. »Vesel in pomemben dan praznuje danes naša bela Ljubljana. Otvarja namreč za javnost važen kulturni zavod, ki naj bo poleg našega Narodnega muzeja nov in zgovoren posredovalec v spoznavanju našega mesta, naše ožje domovine in našega naroda. To spoznavanje samega sebe nam je resnično in nujno potrebno. Kakor hitro se bomo namreč po preostalih zgodovinskih pričah zavedli svoje lastne bitnosti in svojega pomena v celotni verigi kulturnega razvoja, bo iz tega zavedanja zrastla naša narodna samozavest in rodil se bo naš narodni ponos,« je Malove besede Ljubljančanom prenesel Slovenec.
Po prenovi uredili novo stalno razstavo
Skozi leta je mestni muzej Malovo muzejsko postavitev dopolnjeval in deloma tudi spreminjal. Malova razstava se je ohranila vse do leta 2000, ko je muzej dočakal začetek celovite prenove. »Ko smo razstavo pospravili, je bilo nekaj razočaranja, ker so obiskovalci radi prihajali na oglede. Prikaz načina življenja od gotike do sodobnosti je bil paša za oči in dušo,« je pojasnila Žmucova. Zaradi zanimivega pohištva so bili pogosti obiskovalci muzeja dijaki in študenti arhitekture, oblikovanja in drugih smeri, ki so preučevali in skicirali krivine starinskega pohištva. Zbirko je po celoviti in skoraj pet let trajajoči prenovi zamenjala današnja stalna zbirka Obrazi Ljubljane.
V muzeju lahko vidimo tudi različne občasne tematske razstave. Ta mesec se bo končala razstava Emona: mesto v imperiju, ki so jo sodelavci muzeja postavili ob praznovanju 2000-letnice Emone. V zunanjem atriju muzeja je na ogled še razstava ob 150. obletnici rojstva Maksa Fabianija, arhitekta in urbanista, ki je s svojim delom zaznamoval urbanistični razvoj prestolnice.
