Čeprav se bo v blagajno Študentske organizacije Univerze v Ljubljani steklo slab milijon evrov več, kot je bilo sprva predvideno, bo Radio Študent, kot kaže, spet prisiljen dihati na škrge. Medtem je direktor organizacije Andrej Klasinc odobril premostitveni kredit v višini pol milijona evrov za investicijo v univerzitetno naselje, Socialnemu inkubatorju Študentski kampus, ki bo slednjega upravljal, pa povečal proračun za 95.000 evrov. Vodstvo Radia Študent, najstarejšega študentskega radia v Evropi, ki nepretrgano oddaja že od leta 1969, opozarja, da odločitev ni pogojena z ekonomskimi razlogi, ampak gre za izrazito politično delovanje.
»Deležev proračunskih sredstev za posamezne zavode ni enostavno izračunati,« je na seji zbora študentske organizacije v Ljubljani povedal predsednik zbora Rok Likovič. »Direktor mi je zagotovil, da potrebuje Radio Študent za svoje delovanje 180.000 evrov in ta sredstva so s tem predlogom zagotovljena.« Likovič je še poudaril, da so v minulih letih, ko so koncesijske dajatve upadle, radiu vzeli manj kot drugim zavodom in da se s tem rebalansom, če poenostavimo, pravzaprav popravlja krivica.
Direktor radia Tomaž Zaniuk opozarja, da so jim v prvotnem predlogu proračuna namenili celo samo 137 tisočakov, čeprav že tri leta opozarjajo, da brez vsaj 220.000 evrov dotacije ne morejo delovati v enakem obsegu. »Pogosto pozabljamo, da Radio Študent sam ustvari preostali dve tretjini sredstev, ki jih potrebuje za svoje delovanje.« Kako bodo pokrili izpad, še ne vedo, saj so tudi njihovi preostali viri financiranja večinoma negotovi. Že zdaj pa za jesen napovedujejo vnovično koncertno reševalno akcijo na Metelkovi.
Pristojni na ljubljanski študentski organizaciji vztrajajo, da od vseh zavodov ravno radiu in Kersnikovi namenjajo največ dodatnih sredstev, a to ne drži. Zavod, ki z rebalansom dobiva največ dodatnega denarja, je Socialni inkubator Študentski kampus, ki bo upravljal tako nepremičnine kot tudi dejavnosti v nastajajočem naselju, streljaj od Pivovarne Union. Njegov direktor je Bojan Kurež, tajnik fakultete za turizem v Brežicah in nekdanji funkcionar Študentske organizacije Slovenije, ki bo na letni ravni tako upravljal s skoraj 120.000 evri.
Za univerzitetno naselje najeli kredit
Klasinc je za nastajajoče univerzitetno naselje najel tudi posojilo v višini pol milijona evrov, čeprav je še pred nekaj meseci trdil drugače. Gre za kratkoročni premostitveni kredit, ki je potreben zaradi zagotavljanja likvidnosti in finančne stabilnosti organizacije, pojasnjujejo v ljubljanski študentski organizaciji, a nam natančnih podatkov o pogojih posojila včeraj zaradi odsotnosti direktorja niso mogli posredovati.
Čeprav bi investicijo lahko povozila gradnja tivolskega loka železniške proge, ki bo skoraj zagotovo posegel na zemljišče, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani to očitno ne moti. Spomnimo, da so lani poleti kljub napovedim o drastičnem upadu koncesijskih dajatev za zemljišče odšteli 1,2 milijona evrov, čeprav je bilo nekaj mesecev pred tem na javni dražbi prodano za 350 tisočakov. Pogodbo za obnovitvena dela že obstoječih objektov na Pivovarniški so podpisali s podjetjem Hidroinženiring, vredna pa je 900.000 evrov.
