Čeprav prihodki Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU LJ) od koncesijskih dajatev strmo upadajo in je študentski zbor v četrtek moral sprejeti okrnjen proračun v višini slabih treh milijonov evrov, je vodstvo organizacije že sredi enega od največjih projektov, kar jih je videl študentski denar. V središču mesta, med Pivovarno Union in železniško progo, nameravajo namreč urediti študentsko naselje s študentskim domom, menzo, inkubatorjem, čitalnico, kulturnim centrom in športno infrastrukturo. Direktor Andrej Klasinc ni videti zaskrbljen glede finančne konstrukcije projekta. Financirati ga nameravajo iz naslova amortizacije, za kar je letos predvidenih skromnih 235.000 evrov.
»Že dvajset let je živa ideja o središču, kamor bi naselili vse dejavnosti ŠOU LJ,« pripoveduje Klasinc v svoji pisarni na Vojkovi, pomenljivo le streljaj stran od nasedlega projekta kampusa, ki naj bi ga pred časom tam gradil Vegrad. »Maja lani pa smo od Replike Invest dobili ponudbo za omenjeno zemljišče na Pivovarniški ulici.«
Replika Invest, ki jo vodi Sašo Saksida, je omenjeno 5500 kvadratnih metrov veliko zemljišče kupila samo tri mesece pred tem na javni dražbi od propadlega podjetja Siteep, potem ko je po več neuspelih poskusih prodaje sodišče pristalo na znižanje kupnine s treh milijonov evrov na skromnih 350 tisočakov. Zakaj so v ŠOU LJ pristali na nekajkrat višjo ceno, namesto da bi nepremičnine sami kupili na javni dražbi? »Takrat teh informacij pač nismo imeli,« vztraja Klasinc, čeprav so bile (in so še vedno) javno dostopne, kot pravi, pa so tudi sodelovali z nekaterimi nepremičninskimi agencijami pri iskanju primerne lokacije.
Klasinc je sicer povsem prepričan, da je bil nakup zemljišča, za katero so skupno odšteli 1,2 milijona evrov, smiseln in ugoden. »Tudi zato, ker je tedanji lastnik pristal na menjalno-prodajno pogodbo, kar pomeni, da smo zemljišče dobili v zameno za dve stanovanji in dodatnega slabega pol milijona evrov likvidnostnih sredstev.« Stanovanji, o katerih govori, sta na Beethovnovi ulici in na Borštnikovem trgu, torej v samem srcu prestolnice – a po njegovih besedah vsako s svojimi težavami, zaradi česar več let niso mogli najti najemnikov. Tisto na Beethovnovi bi bilo treba obnoviti in za to naj ne bi bilo denarja, pri nepremičnini na Borštnikovem trgu pa da ni bila urejena etažna lastnina. A zanimivo, Repliki je stanovanje na Beethovnovi v nasprotju s ŠOU LJ uspelo prodati tako rekoč nemudoma, in sicer, kot kaže, ruskemu kupcu, ki je v ta namen že septembra, torej takoj po podpisu pogodbe, ustanovil podjetje.
O kreditu za zdaj ne razmišljajo
Koliko bo projekt kampusa skupno vreden, tako še ni znano, čeprav naj bi se dela začela predvidoma že prihodnji mesec. Kredita, nekoliko presenetljivo, za zdaj ne nameravajo najemati, ampak naj bi v ta namen porabili 235.000 evrov, ki so v proračunu namenjena za amortizacijo nepremičnin. Pa bo to dovolj? »S tem bomo pač skušali narediti čim več, kako pa bomo za naprej zastavili zadeve, bomo videli,« pravi Klasinc. Še na pretekli seji konec lanskega leta je bil sicer govor o milijonskem kreditu, ki naj bi ga odplačevali naslednja tri ali štiri leta.
Zdi se, da so v organizaciji nekoliko zajezili apetite, saj po novem vztrajajo, da so obstoječi objekti v zelo solidnem stanju in da novih sploh ne bodo gradili. Razlog za to pa bi lahko tičal tudi v omejitvah, ki jim jih nalaga občinski prostorski načrt. Ta namreč na omenjenem območju predvideva gospodarsko cono, kar pomeni, da nekateri objekti, kot je denimo načrtovani študentski dom ali športna infrastruktura, brez spremembe prostorskega načrta tam niso dovoljeni. Klasinc medtem meni, da namembnosti ni treba spreminjati, saj da nameravajo vsaj v začetku izvajati dejavnost, ki bo gospodarsko-poslovne narave. Na Mestni občini Ljubljana medtem pravijo, da so prejeli dopis ŠOU LJ, v katerem jih sprašujejo o možnih posegih v obravnavanem območju.
Eden od redkih glasov opozicije v sicer soglasnem študentskem zboru Jure Novak iz poslanske skupine Iskra ob tem opozarja, da se študentska politika v očitnem pomanjkanju lastnih idej raje zanaša na ekonomistično logiko nekdanjega hotelirja – »z javnim denarjem graditi hotele in tako plemenititi premoženje institucije, ki je sicer primarno namenjena distribuciji študentskega denarja«. »Ker študentsko organiziranje izgublja monopol nad posredovanjem prekarnega dela, je treba usihajoče premoženje vezati v nepremičninske investicije, ga tako oplemenititi in nato morda politično prodati pod tržno ceno, kot se praviloma odločajo javne institucije v primežu političnih interesov, ki jih vodijo,« je bil oster na četrtkovi seji. Njegovi kolegi poslanci uradno ne delijo jeze in zaskrbljenosti – na junijski seji so namreč projekt podprli z veliko večino.
