Kar že nekaj let čivkajo vrabci na vejah – da se je prometna infrastruktura zaradi premajhnih vlaganj v zadnjih letih močno poslabšala in da posledice takšnega ravnanja poleg prebivalcev občuti tudi gospodarstvo –, so spoznali tudi na ministrstvu za infrastrukturo in na vladne mize poslali osnutek dokumenta o ustanovitvi namenskega infrastrukturnega sklada. Ta bi vzpostavil učinkovit sistem rednega in investicijskega vzdrževanja omrežja glavnih in regionalnih cest ter obnavljanje in nadgradnjo železniške infrastrukture. Predlog naj bi potrdili na eni od junijskih sej, predvidoma v drugi polovici meseca.
Omejitve še na 30 mostovih
Projekcija, ki so jo pripravili na ministrstvu za infrastrukturo, kaže, da bo – če se bo trend zanemarjanja državne cestne infrastrukture nadaljeval – leta 2020 skoraj 85 odstotkov vseh vozišč v slabem ali zelo slabem stanju. Danes se s to neslavno oznako kiti vsaka četrta cesta. Slabo pa se piše tudi premostitvenim objektom. Zaradi razpadajočih mostov je že leto in pol omejen tovorni promet na 20 odsekih, najnovejše analize pa kažejo, da bo treba nosilnost omejiti še na približno 30 mostovih. »Z ustanovitvijo infrastrukturnega sklada bo možno načrtovati investicije v obstoječe omrežje z intenzivnostjo, ki bo večja od intenzivnosti propadanja, čemur smo priča v tem trenutku. Ocenjujemo, da bi za investicijsko vzdrževanje za področje državnih cest na letni ravni potrebovali 200 milijonov evrov, nadaljnjih 150 milijonov pa tudi za področje železniške infrastrukture,« je v predlogu vladi zapisal infrastrukturni minister Peter Gašperšič.
Vendarle bencinski cent
Vprašanje, iz katerih virov naj bi se stekal denar v infrastrukturni sklad, je še odprto. Na direktoratu za infrastrukturo pravijo, da sta potencialna vira zagotovo bencinski cent in letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, ki jo vozniki vsako leto plačajo ob registraciji vozil. »Višina odstotka je še stvar analize, ki nas čaka pred dokončnim oblikovanjem gradiva,« so povedali. Čeprav je o virih po njihovih besedah preuranjeno govoriti, je iz dokumenta o ustanovitvi infrastrukturnega sklada razvidno, da naj bi se ta financiral – poleg omenjenih virov – še iz povračila za izredni prevoz po javnih cestah, plačil za ustanovljene stvarne služnosti v cestnem telesu ali cestnem svetu ali stavbnih pravic ter od denarja od prodaje zemljišč in nepremičnin, ki niso več potrebni za gradnjo ali zagotavljanje funkcionalnosti cestne in železniške infrastrukture. Glede bencinskega centa – v sklad naj bi steklo deset centov od vsakega prodanega litra goriva – pa ni povsem jasno, ali naj bi šlo za novo dajatev ali za preusmeritev dela obstoječih trošarin, ki se zdaj stekajo v integralni proračun.
Na vprašanje, ali so nemara razmišljali, da bi – podobno kot v Srbiji – nekaj denarja od kazni zaradi prometnih prekrškov namenili za dvig ravni prometne varnosti, so na direktoratu za infrastrukturo odvrnili, da rešitve sosednjih držav poznajo, a da njihovo povzemanje ni vedno sprejemljivo.
Največje breme nosi osebni promet
Na ministrstvu za infrastrukturo so v prid ustanovitvi infrastrukturnega sklada pripravili tudi stroškovno analizo propadanja slovenskih cest. Trenutno stanje cestne mreže po njihovih navedbah na leto povzroči skoraj 100 milijonov evrov stroškov. Od tega pade slabih 65 milijonov evrov na osebni promet (poraba goriva, obraba vozil, daljši potovalni časi), medtem ko skoraj 28 milijonov evrov zaradi tega utrpijo tovorna vozila. Večji del tega finančnega bremena nosijo domači avtoprevozniki, saj tranzitni promet zaradi slabih cest utrpi le tri milijone evrov dodatnih stroškov. Okoljski stroški zaradi emisij izpustov pa znašajo štiri milijone evrov na leto. Te stroške naj bi po pričakovanjih predlagatelja ustanovitev infrastrukturnega sklada izničila.
V šestih letih od ustanovitve sklada naj bi sanirali 94,5 odstotka cest, pomembnih za gospodarstvo, in 77 odstotkov drugih bolj obremenjenih cest, medtem ko naj bi v tem času spravili v red tudi slabih 32 odstotkov manj obremenjenih cest. Poleg tega po šestih letih menda ne bo več majavih mostov.
