Osem tožb za skoraj 18 milijonov
Pisali smo že, da so zoper Bračka naredili finančno preiskavo za obdobje po letu 2003 ter ugotovili občutno nesorazmerje med obsegom premoženja in uradnimi dohodki. Na tej podlagi so zamrznili premoženje podjetij Legitimus in Novota, v katerih je imel Bračko vlogo odgovorne osebe, med drugim mariborski lokal Akoya. Prav tako so zavarovali stanovanje, pisano na Marto Kaiser, ki se je v tem postopku znašla kot »povezana oseba«, saj je bila po trditvah tožilstva takrat Bračkova zunajzakonska partnerica. Bračko se je v zvezi z drugim lokalom Lolita znašel tudi v kazenskem postopku zaradi trgovine z ljudmi, a ta še ni končan.
Bračko je zanikal, da bi s Kaiserjevo kdaj živela skupaj. Tudi da bi ji dal denar za stanovanje in vse druge očitke o nezakonitih poslih, a se je sodišče postavilo na stran tožilstva. Prav tako kot v prvi (že pravnomočni) razsodbi na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora zoper Portorožana Andreja Lapornika, obsojenega preprodajalca mamil. V tem primeru je bilo odločeno, da mora Lapornik vrniti za 309.559 evrov premoženja. Tožilstvo je do zdaj na podlagi omenjenega zakona vložilo osem tožb proti 23 fizičnim in šestim pravnim osebam. Skupna vrednost tožbenih zahtevkov znaša 17,9 milijona evrov.
Tudi Tošić tik pred razsodbo
V dobrem mesecu je pričakovati še eno pomembno sodbo te vrste. Gre za primer »balkanskega bojevnika« Dragana Tošića, ki naj bi po oceni tožilstva od leta 2003 nezakonito prišel do slabih sedmih milijonov evrov. Skupaj z njim so toženi tudi žena Meri in njeno podjetje Fundator ter znanec Mišo Vlaisavljević, od tožbe proti družbi Bela hiša pa je tožilstvo odstopilo. Sodnik Đorđe Grbović je včeraj zaslišal še zadnjo pričo, Tošićevega očeta, potem pa končal dokazni postopek.
Špira Tošića so zaslišali zato, ker se je pod drobnogledom preiskovalcev znašla tudi stanovanjska hiša njegovega sina v ljubljanskem Bizoviku. Prvotoženi trdi, da mu je oče pri financiranju hiše izdatno pomagal in ta je to tudi potrdil. Kot je dejal, je leta 2000 kupil parcelo, nato pa še plačal gradnjo do tretje gradbene faze. Zatrdil je, da z lastnimi prihranki, saj je več kot 30 let zelo dobro služil, najprej v Rogu, nato pa v podjetju Unis Tos. Montiral je tekoče trakove, delal pa je na terenu po nekdanji Jugoslaviji, pa tudi Afriki, nekdanji Sovjetski zvezi in tako dalje. Kot je zagotovil, mu je takšno delo poleg visoke plače z veliko nadurami prinašalo tudi dnevnice, povrnjene potne in hotelske stroške v gotovini. Dodatno je še malo tihotapil – majice, športne copate in kavbojke je na primer kupoval v Trstu in jih dobro prodajal na vzhodu. »V Rogu sva imela avto samo dva, direktor in jaz. On je imel škodo, jaz pa fička,« je povedal. Pa še, da si je z le dvomesečnim delom v Gruziji nabavil parcelo v Zadru, z enomesečnim delom v Moskvi pa si je lahko kupil novo lado. S prihranki je večinoma kupoval takratne nemške marke – nekaj jih je hranil na banki, veliko pa kar v domači omari (na primer pod brisačami, je dejal) ali v sinovem bančnem trezorju.
Med njegovimi bančnimi transakcijami izstopa polog v višini 185.000 evrov v letu 2008. Špiro Tošić je pojasnil, da mu je po gradnji hiše v Bizoviku ostalo še toliko sredstev, da je hčerki prepustil stanovanje na Fužinah, sebi in ženi pa kupil manjše (65 kvadratnih metrov veliko) stanovanje na Pokopališki. Plačal je z denarjem, ki ga je hranil doma; na svoj račun je položil 100.000 evrov, na ženinega pa 85.000, da sta postala solastnika.
