Razloge za skrb med vlagatelji gre ponovno iskati v grških finančnih težavah. Po zadnjih podatkih naj bi v Bruslju predstavniki posojilodajalcev in grške strani pripravljali resen dolgoročni načrt rešitve grških finančnih težav, vendar izkušnje zadnjih nekaj mesecev jasno kažejo, da je rešitev vse prej kot pred vrati. Grki se zahtevam mednarodnega denarnega sklada (IMF) in evropske centralne banke (ECB) ne uklanjajo, saj dobro vedo, da želijo posojilodajalci svoj denar v celoti nazaj, kar pa se v primeru grškega bankrota in izstopa iz območja evra seveda ne bi zgodilo.
Strukturnih reform zato ni, denarja za naslednji krog poplačil pa najverjetneje tudi ne. Grki morajo IMF v sedmih dneh vrniti 300 milijonov evrov. Če se to ne zgodi, naj Grčija takojšnjih posledic sicer ne bi čutila, vendar pravniki opozarjajo, da je Grčija februarja letos kot pogoj za prejetje druge finančne injekcije podpisala sporazum, v katerem je navedeno, da v kolikor zamudi katerega izmed plačilnih rokov do IMF, v takojšnje izplačilo zapadejo vsi obstoječi dolgovi Grčije do IMF in evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF) v trenutni skupni vrednosti okoli 140 milijard evrov. To pa bi zagotovo pomenilo bankrot grške države in s tem izstop iz območja evra.
Zaskrbljenost se dviguje tudi med prebivalci, ki vztrajno praznijo bančne račune na grških bankah. Po analizah hiše Moody's naj bi v zadnjih mesecih iz grških bank odteklo 30 milijard evrov oziroma 18 odstotkov depozitov. Tempo se je v zadnjih dneh dvignil na 300 milijonov evrov na dan v primerjavi s 100 milijoni na dan v preteklem tednu.
Dolga pogajanja so svoj pečat pustila tudi na grški ekonomiji. Po zadnjih ocenah naj bi grško gospodarstvo, z vsakim novim dnem pogajanj, izgubilo dobrih 22 milijonov evrov, vrata vsak dan zapre 59 podjetij in službo izgubi 613 ljudi (podatki Lombard Street Research).
Morebiten finančni kolaps Grčije bi kratkoročno močno zamajal vrednost evra kot tudi evropskih indeksov, na dolgi rok pa bo po mnenju mnogih znanih investitorjev »očiščenje« območja evra prineslo več koristi kot slabega. Evro je ne nazadnje obljuba sočlanicam, da bo država spoštovala fiskalne zaobljube, ki jih je sprejela ob vstopu v skupno valutno in gospodarsko območje.
