Na lestvici konkurenčnosti, ki jo pripravlja švicarski Inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), se je med 61 državami Sloveniji letos uspelo povzpeti za šest mest, na 49. mesto. Toda lanskoletna uvrstitev je še vedno za 17 mest slabša od dosežka leta 2009, ko smo se uvrstili na 32. mesto.
Tako kot lani so najkonkurenčnejše na svetu ZDA, predvsem zaradi izrazite podjetniške usmerjenosti, tehnološke inovativnosti in dominantne vloge multinacionalk po svetu, je pojasnil dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). Za ZDA se je s četrtega mesta povzpel Hongkong, medtem ko je Švica z lanskoletnega drugega mesta letos padla na četrto mesto. Tretje mesto pa je uspelo zadržati Singapurju. Med prvo deseterico ostajajo Kanada, Norveška, Danska, Švedska in Nemčija. Slednja je s šestega mesta padla na deseto mesto. Med države, ki so v zadnjem letu najbolj zvišale konkurenčnost, se uvrščata Italija, ki se je povzela s 46. na 38. mesto, in Portugalska s skokom za sedem mest, na 36. mesto.
Pod drobnogledom IMD so štiri področja: gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Po Stanovnikovih pojasnilih je Slovenija dosegla pomemben napredek pri gospodarski uspešnosti in vladni učinkovitosti, nekaterih segmentih poslovne učinkovitosti, medtem kot je na področju infrastrukture stagnirala. Da bodo podjetja lahko poslovala inovativno, dobičkonosno in odgovorno, bi potrebovali boljšo poslovno učinkovitost in spodbudno poslovno okolje, je opozoril Stanovnik. Devet od desetih najkonkurenčnejših držav se sicer v vrh uvršča tudi pri poslovni učinkovitosti.
Izboljšanje gospodarske uspešnosti
Po pojasnilih Sonje Uršič z IER se Slovenija uvršča med tiste države, ki jim je najbolj uspelo izboljšati gospodarsko uspešnost. S skokom za 10 mest, na 42. mesto, smo ponovili rezultat iz leta 2010. V prvi vrsti so k temu pripomogli okrevanje gospodarske aktivnosti, pozitivni obrat na trgu dela in ugodna gibanja cen. Toda po opozorilih Stanovnika še vedno predstavlja velik problem zaposlovanje mladih, starejših in nekvalificiranih delavcev. Pri cenovni konkurenčnosti, ki je posledica nadaljnjega znižanja inflacije in še vedno šibkega domačega povpraševanja, smo se dvignili za tri mesta in dosegli sedmo mesto. Kljub padcu za eno mesto se pri mednarodni trgovini še vedno uvrščamo na visoko 18. mesto. Med vsemi preučevanimi državami je Slovenija zabeležila peto najvišjo rast izvoza blaga. Konkurenčne prednosti države ostajajo visoki prihodki od mednarodnega turizma v odstotkih od BDP, visoka stopnja mednarodne trgovinske integracije, velik presežek na tekočem računu plačilne bilance in delež izvoza storitev v BDP. Po drugi strani pa hiba Slovenije ostajajo mednarodne investicije, pri katerih smo se lani uvrstili na rep lestvice oziroma 59. mesto.
Pri vladni učinkovitosti smo lani pridobili štiri mesta in se uvrstili na 52. mesto, je dejala Uršičeva. Pri tem je bil največji napredek dosežen pri družbenem okvirju, kjer smo zasedli visoko 25. mesto. Na sam vrh lestvice pa se je Slovenija zavihtela po najnižjem indeksu neenakosti med spoloma. Naša konkurenčna prednost sta še nizka dohodkovna neenakost (17. mesto) in velik delež žensk v politiki (23. mesto). Skok za pet mest, na 49. mesto, pri institucionalnem okvirju predstavlja prvo večje izboljšanje na tem področju od začetka krize. Za ta skok sta bili med drugim ključni večja stabilnost menjalnih tečajev in visoka uvrstitev pri indeksu pravne države. Nižji javnofinančni primanjkljaj in nižji javnofinančni izdatki ter upočasnjena dinamika naraščanja javnega dolga pa so prispevali k izboljšanju javnih financ za štiri mesta – uvrščamo se na 56. mesto.
Menedžerske prakse med najslabše ocenjenimi
Čeprav smo pri poslovni učinkovitosti, ki je po pojasnilih Uršičeve ena od slabše ocenjenih skozi vsa leta, pridobili dve mesti, se še vedno uvrščamo na nezavidljivo 56. mesto. Največje izboljšanje smo dosegli na trgu dela in pri financah. Pri slednjih ostajajo ključne pomanjkljivosti slaba učinkovitost bančnih in finančnih storitev pri podpiranju poslovnih dejavnosti, (ne)ustreznost regulacije bančnega in finančnega sektorja, neustrezno zagotavljanje skladnosti s predpisi, (ne)dostopnost bančnega financiranja in problem presežne zadolženosti podjetij. Menedžerske prakse ter odnosi in vrednote pa ostajata najslabše ocenjeni področji poslovne učinkovitosti.
Pri sklopu infrastrukture smo lani izgubili eno mesto in se uvrstili na 33. mesto. Z izjemo napredovanja pri izobraževanju za štiri mesta, na 25. mesto, so letos dosežene uvrstitve pri posameznih podpodročjih (zdravje in okolje, osnovna infrastruktura, tehnološka in znanstvena infrastruktura) podobne lanskim. »K boljši uvrstitvi je pripomogel tudi kazalnik, ki je bil letos na novo dodan in meri delež žensk med diplomanti in magistri, kjer zasedamo visoko, deveto mesto,« je pojasnila Uršičeva.
Po Stanovnikovem prepričanju bi morali za izboljšanje naše konkurenčnosti izpeljati ukrepe, zapisane v reformnem programu, ki se bodo izvajali na področju javnih financ, bančništva in prestrukturiranja podjetij, trgu dela, ter zdravstveno in pokojninsko reformo ter reforme dolgotrajne oskrbe pa tudi vzpostaviti kakovostno, neodvisno in učinkovito sodstvo.
Raziskavo o konkurenčnosti IMD izvaja od leta 1989 dalje, Slovenijo pa vključuje od leta 1999. Trdi, statistični podatki predstavljajo dve tretjini celotne ocene, tretjino pa tako imenovani mehki kazalci, zbrani na podlagi ankete med 6234 menedžerji, od tega stotimi slovenskimi.
