Odkar je evropska komisija predstavila načrte za porazdelitev prosilcev za azil po zapletenem kvotnem sistemu med vse države članice, iz številnih evropskih prestolnic prihajajo negativni odzivi na ta začasni solidarnostni ukrep. »Želim, da ves svet vidi, kaj se je zgodilo. Ni sprejemljivo, da nekateri ljudje še naprej delujejo, kot da se nič ne dogaja,« je dvig potopljenega čolna s približno 600 trupli napovedal italijanski premier Matteo Renzi. 17,5 milijona evrov naj bi stala operacija pred libijskimi obalami. Račun namerava poravnati Rim, če tega ne bo storil Bruselj.
Pozivi za realnejše kvote
Napoved italijanskega premierja je zgolj zadnji poskus pritiskov na skeptične evropske voditelje, ki so le teden dni po objavi kvotnega sistema za preselitev migrantov precej zadržano sprejeli poziv Bruslja k solidarnosti z južnimi državami članicami (Italijo, Grčijo in Malto), kamor se steka največ migrantov, in s tistimi državami članicami, kjer največ migrantov pozneje tudi zaprosi za azil (Nemčijo in Švedsko). Že takoj po objavi načrta so negativni odzivi prišli iz vzhodnih držav članic – Slovaške, Madžarske, Češke, Estonije, Latvije in Litve. Iz porazdelitvene kvote je že izključena Velika Britanija, ki je izvzetek iz migracijske politike dosegla z amsterdamsko pogodbo že leta 1997.
Negativni znaki so v minulih dneh prihajali tudi iz Španije in Francije. Madrid je kvotni sistem za zdaj zavrnil. Po mnenju zunanjega ministra Joseja Manuela Garcia-Margalla naj bi namreč v izračunu premalo upoštevali visoko stopnjo nezaposlenosti v Španiji (23,8 odstotka) in velike napore države pri nadzorovanju migracij iz Maroka, Mavretanije in Senegala. Po njegovem mnenju bi morali kvotni sistem zastaviti realistično. Francosko stališče je podobno nejasno. Francoska vlada sicer načeloma podpira preselitveno shemo, a hkrati ocenjuje, da je treba opraviti nove razprave o kriterijih, s katerimi je komisija prišla do omenjenih kvot. Za še več zmede in nejevoljo italijanskega premierja Renzija sta poskrbeli izjavi najvišjih francoskih politikov. »Uvedba kvot za migrante ni skladna s francoskim stališčem,« je dejal francoski premier Manuel Valls, podobno se je proti kvotnemu sistemu med obiskom v Berlinu zavzel tudi francoski predsednik François Hollande. Prav beseda kvota je domnevno povzročila negativno konotacijo v številnih evropskih prestolnicah. Med razpravo o kvotnem sistemu so se namreč okrepila tudi stališča nekaterih članic, da bodo pravzaprav sprejemale ekonomske migrante, ki so v EU pripotovali zgolj zaradi iskanja boljšega zaslužka in ne izpolnjujejo zahtev za dodelitev azila oziroma mednarodno zaščito.
Do konca maja natančne številke
Evropska komisija naj bi sicer zakonski okvir za uvedbo kvot predstavila do konca maja, ko bo predvidoma predstavila tudi osnovo za izračun točnega števila beguncev, ki bi jih med države članice porazdelili po že predlaganem kvotnem sistemu (izračuni v Dnevnikovi grafiki predstavljajo zgolj hipotetične možnosti). Največ prosilcev za azil oziroma oseb z mednarodno zaščito bi po naših izračunih morala sprejeti Nemčija, ki je sicer lani sprejela tudi največ prosilcev za azil. Po naših hipotetičnih izračunih bi Slovenija morala sprejeti med 2122 in 9388 ljudi.
Načrt evropske komisije mora na naslednjem junijskem vrhu potrditi še evropski svet. Tam mora za potrditev predlaganega kvotnega sistema glasovati vsaj 15 držav, v katerih skupno prebiva 65 odstotkov evropske populacije. Po trenutnih stališčih držav sodeč evropska komisija nima zagotovljene takšne kvalificirane večine za predlagane kvote.
