EU bo uničevala ladje tihotapcev

Začenja se načrtovanje

Najpomembnejše druge in tretje faze, ki predvideva tudi uničevanje tihotapskih ladij z vstopom v libijske ozemeljske vode ali celo na kopno, se sodelujoče države ne bodo lotile, vse dokler ne dobijo mandata Združenih narodov. Že prva faza operacije naj bi namreč služila kot zastraševanje tihotapcev. Zasegov in uničevanja tihotapskih ladij naj bi se lotili poleti, ko se čez Sredozemlje odpravlja največ migrantov. »Stališča držav so različna. Vsi pa smo enotnega mnenja, da potrebujemo ustrezno pravno podlago. To bi lahko bila resolucija varnostnega sveta. Če ta ne bo sprejeta, potrebujemo povabilo legitimne vlade,« je po zasedanju ministrov dejala ministrica Katičeva. Razmišljanje avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza je bilo nekoliko drugačno: »Če bi menili, da potrebujemo soglasje enotne libijske vlade, ki sploh še ne obstaja, bi si le otežili stvari.« Slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa je prepričan, da EU Navfor Med ne bo vojaška operacija, temveč le kombinacija operacij Europola, Eurojusta in Frontexa.

Prva faza operacije predvideva zbiranje in izmenjavo obveščevalskih informacij o tihotapskih mrežah. Te so ključne tako za prestrezanje tihotapskih čolnov na odprtem morju kot tudi za njihovo uničenje na libijskih tleh. Misija EU, v kateri je pripravljeno sodelovati deset držav članic, se začenja brez odobritve varnostnega sveta. Ni pa še jasno, ali bodo napade na tihotapske čolne na libijskih tleh izvajali zgolj z občasnimi vdori posebnih specialnih enot z morja ali bodo te dlje časa delovale tudi na kopnem. Že v strateškem načrtu za vojaško operacijo je Mogherinijeva ocenila, da bi lahko kopenski napadi povzročili »kolateralno škodo« med Libijci oziroma migranti. Prav tako obstaja nevarnost smrtnih žrtev med vojaki. Zveza Nato je EU pripravljena pomagati, vendar za sodelovanje v misiji doslej še ni prejela nikakršnega zaprosila.

Številne ovire za uspeh operacije

Uspeh evropske misije v Libiji sicer še zdaleč ni zagotovljen. Ker v državi deluje na ducate milic, med njimi naj bi številne tudi sodelovale s tihotapci, nepreglednost varnostne situacije omejuje evropski domet v Libiji. S tihotapci naj bi sodelovala celo tamkajšnja celica ISIS, ki v zameno za lep del zaslužka tihotapcem zagotavlja varno pot čez ozemlje pod njihovim nadzorom. Po poročanju evropskih medijev naj bi ISIS na migrantskih čolnih v Evropo celo tihotapil svoje džihadiste, kar predstavlja še dodatno varnostno grožnjo za Evropo. Takšno oceno je včeraj podal tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, toda v evropski komisiji so glede točnosti teh poročil skeptični. »Ne moremo potrditi te povezave,« je včeraj dejala Mogherinijeva in pristavila, da bi utegnil zasluženi denar tihotapcev pristajati tudi v rokah teroristov. Libijske oblasti naj bi v svojih ocenah namreč pogosto pretiravale, da bi dobile več finančne pomoči EU. V minulih dneh oblasti mednarodno priznane libijske vlade niso bile naklonjene vojaški operaciji EU. Ocenjevale so namreč, da bi tok migrantov lažje prekinili potem, ko bi si spet zagotovile nadzor nad celotno državo, za kar pa potrebujejo mednarodno finančno pomoč.

Zapleten politično-varnostni prostor, v katerega se bo zdaj očitno spustila Evropska unija, je dodatno ranljiv tudi zaradi poskusov oblikovanja nove vlade narodne enotnosti. Evropsko (kopensko) posredovanje v Libiji bi utegnilo ogroziti pogovore med nasprotujočima si administracijama, ki potekajo pod okriljem OZN in njihovega posebnega odposlanca Bernardina Leóna. V mirovnih pogajanjih so se doslej dogovorili že o 80 odstotkih končnega sporazuma, dokončali pa naj bi ga v prihodnjih tednih. A ker se utegnejo ta pogajanja zavleči, bi tudi Evropska unija lahko v Libiji ostala brez želenega enotnega partnerja na državni ravni. Vzpostavitev vlade narodne enotnosti bi dejansko izboljšala evropske možnosti za odločnejši spopad s tihotapci na libijskem ozemlju, sploh če bo vzdržal tudi med množico milic v državi.

Da ne bo mogoče računati zgolj na sodelovanje z državnimi oblastmi, temveč se bo morala EU zanesti tudi na sodelovanje s posameznimi lokalnimi skupnostmi, je opozorila tudi Mogherinijeva.