Slovenija se s pričakovano odločitvijo za sodelovanje v vojaški operaciji zoper tihotapce migrantov čez Sredozemlje podaja v takšno operacijo, kakršne doslej še ni bilo. Nova vojaška operacija EU bo namreč po začetnem zbiranju obveščevalskih informacij o tihotapcih migrantov (s pomočjo satelitov, izmenjavo podatkov obveščevalnih agencij in preleti brezpilotnih letal) osredotočena tudi na zasege in uničevanje njihovih čolnov.
Za prvi del operacije Evropska unija ne potrebuje avtorizacije varnostnega sveta, potrebuje pa jo zaradi faz, ki sledijo. Že za drugo fazo, v kateri naj bi inšpekcije preverjale sumljive čolne – predvideni so tudi zasegi tihotapskih ladij na odprtem morju –, obstajajo različne pravne interpretacije, ali je avtorizacija varnostnega sveta za uporabo sile sploh potrebna. Po obstoječi konvenciji o pravu morja (UNCLOS) vojaške ladje nimajo pravice zaseči in uničiti drugih plovil na odprtem morju. Sumljiva plovila, na katerih bi lahko bili migranti, bi sicer vojaške ladje smele ustaviti in preiskati. Če bi migrantom grozila nevarnost, pa bi jih bili dolžni tudi rešiti. V skladu z obstoječim protokolom ZN proti tihotapljenju beguncev bi nato vse druge ukrepe, torej zaseg ali uničenje, lahko izvedla zgolj tista država, pod katere zastavo pluje čoln, če pa ta pluje brez zastave, bi smele ukrepati tudi druge države.
Precej manj dvomov je o tretji fazi operacije, ki predvideva tudi uničevanje čolnov z morebitnimi vdori v libijske teritorialne vode ali akcijami specialcev na libijskem ozemlju. Po nedavnem zasedanju evropskih zunanjih in obrambnih ministrov je razpoloženje na ministrskem svetu do takšnega ukrepanja strnila obrambna ministrica Andreja Katič. »Vsi smo enotnega mnenja, da potrebujemo ustrezno pravno podlago. To bi lahko bila resolucija varnostnega sveta. Če ta ne bo sprejeta, pa potrebujemo povabilo legitimne vlade,« je pojasnila. A povabila mednarodno priznane libijske vlade iz Tobruka ne bo, kar je za Evropsko unijo tudi precejšen udarec pri iskanju podpore varnostnega sveta za avtorizacijo vojaškega ukrepanja.
Čeprav pravni okvir vojaške operacije EU še ni dorečen, njen poveljnik, admiral Enrico Credendino, že začenja sestavljati koalicijo držav, ki bodo zaplule proti tihotapcem. Do sredine junija naj bi oblikoval načrt operacije in pridobil tudi ponudbe držav članic za sodelovanje. Očitno bo lahko računal tudi na slovensko ladjo Triglav. Njeno morebitno sodelovanje v misiji je poleg želje po slovenskem predstavniku v poveljstvu EU Navfor Med že napovedala obrambna ministrica Katičeva. Napotitve ladje v operacijo ne izključujejo niti v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja, kjer pa obstajajo pomisleki, ali je Triglav sploh primeren za sodelovanje v najbolj kočljivem delu operacije – uničevanju tihotapskih čolnov.
Dvomi, ali bo ladja uničevala tihotapske čolne
Če bo vlada potrdila sodelovanje Triglava tako v operaciji kot tudi v civilni reševalni operaciji Triton, kar je po aprilskem izrednem zasedanju evropskega sveta že obljubil premier Cerar, slovensko ladjo Triglav čaka več mesecev dela, ves čas pa bo plula med civilno in vojaško operacijo. S civilno misijo v Sredozemlju ima ladja Triglav že izkušnje. Italijanski mornarici je namreč mesec dni pomagala pri reševanju migrantov. Na krovu Triglava je prostora za 80 ljudi. Ker pa je za zdaj v remontu, v sredozemske vode ne bo zaplula vsaj še do septembra. Takrat se migracijski tokovi čez morje zaradi vse slabšega vremena začenjajo umirjati.
Kljub možnemu sodelovanju ladje Triglav v vojaški operaciji pa za zdaj ostaja vprašljivo, ali bo ladja sodelovala tudi v najbolj spornem delu operacije – uničevanju tihotapskih čolnov. Za to naj namreč ne bi premogla ustreznih zmogljivosti. Ladja Triglav bo tako predvidoma v vojaški operaciji lahko izvajala le patrulje in inšpekcije sumljivih ladij ter poskrbela za rešene migrante.
