Vsakodnevni prometni zamaški, ki ob jutranjih in popoldanskih konicah voznike na odseku državne ceste med Škofljico in Rudnikom spravljajo v obup – občinam v kočevsko-ribniški regiji pa preprečujejo gospodarski razvoj –, naj bi vendarle postali preteklost. Tako je včeraj napovedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je iz predala potegnil študijo, ki so jo na Prometnotehniškem inštitutu ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo pripravili že pred šestimi leti.
Ta predvideva razširitev obstoječe državne ceste z dveh na štiri pasove, vendar je treba v tem primeru povoziti pravilnik o projektiranju cest, ki določa, da mora biti vsak vozni pas širok 3,25 metra. V primeru štiripasovnice med Škofljico in Rudnikom bi bili vozni pasovi široki tri metre, medtem ko bi bil prehitevalni pas še deset centimetrov ožji. Po naši zakonodaji lahko sicer minister za promet v izjemnih primerih širino voznega pasu zmanjša tudi na 2,80 metra, kar je že storil nekdanji minister Zvonko Černač, tako da birokratskih preprek za vzpostavitev štirih zoženih pasov na Dolenjski cesti ni več.
Po besedah ministra Gašperšiča je štiripasovnica med Škofljico in Ljubljano ključni del kratkoročnih ukrepov, ki jih načrtujejo za blažitev perečega prometnega stanja. Mednje sodijo še usposobitev železniške povezave od Kočevja do Ljubljane, vzpostavitev polnega avtocestnega priključka Šmarje - Sap, ki naj bi ga Dars začel graditi jeseni, in še boljši izkoristek na novo zgrajenega parkirišča P + R oziroma navezave na javni prevoz. »S tem bi problematiko celotnega območja lahko rešili za deset let,« je napovedal minister in poudaril, da bo treba v tem času iskati rešitve za umestitev škofljiške obvoznice, kar pa zaradi poseganja v naravovarstveno in ekološko tako pomemben prostor, kot je Ljubljansko barje, zagotovo ne bo mačji kašelj.
Po ocenah projektantov bi lahko štiripasovnico usposobili za 4,4 milijona evrov, čeprav minister meni, da bi se dalo privarčevati še kakšen evro. Na vprašanje, kdaj bodo po štiripasovnici zapeljali prvi avtomobili, Gašperšič ni želel odgovoriti. Obljubil je le, da bodo na odsekih, kjer je treba vozišče le preplastiti in zarisati nove oznake, dela predvidoma začeli še letos, medtem ko bodo v projekt z vso močjo zagrizli prihodnje leto.
Glavna težava je denar, saj je znano, da ima Direkcija RS za infrastrukturo letos najmanjši proračun v svoji zgodovini (118 milijonov evrov), tako da razen projektov, ki so v večji meri financirani z evropskim denarjem, investicij ni zmožna izvajati.
Župan občine Škofljica Ivan Jordan pravi, da kljub številnim snedenim obljubam vsakokratnih ministrov o lajšanju prometnih tegob na Škofljici obljubam ministra Petra Gašperšiča verjame. »Imam občutek, da ve, katere so bile vsakokratne ovire na ministrstvu – državni uradniki, ki vedno delajo na tem, da nič ne naredijo,« je prepričan Jordan, ki je optimist tudi, kar zadeva časovne roke.
Porušili bodo le kokošnjak in drvarnico
»Če bo denar zagotovljen prihodnje leto, kot je obljubil minister, bo razširjena cesta nared zelo hitro, saj gre v večji meri za vzdrževalna dela in ne za gradnjo. Eno križišče je treba spremeniti v krožišče, kolesarsko stezo se bo skušalo premakniti na zahodno stran železniške proge, porušiti pa bo treba le dva pomožna objekta – kokošnjak in drvarnico. Tako bom pritiskal, da bodo dela zagotovo stekla še letos,« je odločen župan občine Škofljica.
Pa bo zožena štiripasovnica med Škofljico in Rudnikom sploh varna? Dr. Peter Lipar, predstojnik Prometnotehniškega inštituta, kjer so pripravili študijo, nam ni dal konkretnega zagotovila.
»Za pametne voznike je vse varno, absolutno varno pa ni nič. Vsem nam je jasno, da bi morali biti pasovi široki 3,25 metra, toda hkrati nam je tudi jasno, kakšna je situacija, predvsem finančna, » je dejal dr. Lipar.
To je kompromis, ki je sprejemljiv, pravi, še posebno če vemo, da gre za začasno rešitev, dokler ne bo zgrajena obvoznica. Zato tudi razmišljajo, kako najti še kakšnih deset centimetrov, da bi bil tudi prehitevalni pas širok vsaj tri metre. Četudi na račun pešcev ali kolesarjev.
»Na inštitutu predvidevamo, da bo ob novem prometnem režimu – štirih pasovih po tri metre, po katerih se bo vozilo z največ 50 kilometri na uro – cesta zagotavljala zadovoljivo prometno varnost,« je razložil dr. Lipar in opozoril, da rešitve še niso dokončne.
