Po dolgih letih bentenja in številnih neuresničenih ultimatih z zaporami cest župani ob razvojni osi 3a, se pravi od Škofljice do Kočevja in še naprej do Osilnice, še niso obupali nad projektom škofljiške obvoznice, ki bi osebnim voznikom in gospodarstvu na tem koncu Slovenije olajšala vsakdan.
Vsaj tako pravi župan občine Škofljica Ivan Jordan, čigar občani najbolj občutijo vsakodnevne tegobe, ki jih povzročajo prometni zamaški. A zaveda se, da je vlada potencialnega investitorja, Direkcijo RS za infrastrukturo, pustila brez prebite pare, zato se bolj kot obvoznice nadeja kratkoročnih blažilnih ukrepov. Pravi, da so z ministrstvom za infrastrukturo spet navezali stike in da bodo v kratkem odšli na skupni obhod od ljubljanskega Rudnika do Škofljice ter se vmes spomnili še česa modrega.
Nikoli narejena revizija okoljskega poročila
Vsaka sled zgodbe o škofljiški obvoznici se je izgubila pred letom in pol zaradi okoljskega poročila, ki ga je ministrstvo za infrastrukturo zadržalo. Pripravljalec poročila, to je ministrstvo za okolje, je namreč v njem zapisal, da bi bilo treba ob umestitvi optimizirane obvoznice skozi Barje za preselitev metuljev in ptic zagotoviti kar 280 hektarjev nadomestnih habitatov. To pa je bilo po mnenju infrastrukturnega ministrstva nerealno in predrago.
»Ostalo je nerešeno nasprotje med zahtevami ohranjanja narave in zahtevami kmetijske pridelave ter načinom vzpostavitve ter upravljanja nadomestnih habitatov. S problematiko je bila vlada seznanjena ob obravnavi poročil o dinamiki priprave državnih prostorskih načrtov že večkrat. Sprejela je odločitev, da priprava državnega prostorskega načrta začasno miruje, aktivnosti v letu 2015 tako niso predvidene,« so povedali na ministrstvu za okolje in prostor.
Na ministrstvu za infrastrukturo pa so dodali, da je bila sprejeta odločitev, da se prometna problematika na območju Škofljice rešuje z vzpostavitvijo reverzibilnih prometnih pasov in izvedbo polnega priključka Šmarje - Sap.
Tudi za začasne ukrepe ni denarja
Na Prometnotehniškem inštitutu ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo so projekt za razširitev ceste med Rudnikom in Škofljico na tri vozne pasove, ki bi se spreminjali s pomočjo elektronske talne signalizacije, pripravili že pred štirimi leti. Najprej so ga na direkciji za infrastrukturo zamrznili in preigravali možnost preobrazbe omenjene ceste v zoženo štiripasovnico, pred letom in pol pa so ga spet potegnili iz predala. A tedaj se je direkciji zgodil minister Samo Omerzel in upravljalec državnih cest je moral zaradi pomanjkanja denarja ustaviti vse investicije. Kot je znano, se direkciji za ceste bistveno boljše ne godi niti letos, saj razpolaga z najmanjšim proračunom v svoji zgodovini (118 milijonov evrov), tako da razen projektov, ki so v večji meri financirani z evropskim denarjem, investicij spet ne bo izvajala. V tem kontekstu – zaradi pomanjkanja denarja – miruje tudi projekt vzpostavitve reverzibilnih voznih pasov, so pojasnili na direkciji za ceste in dodali, da je rešitev tudi sicer tehnično zahtevna.
Vozniki bi se morali naučiti novih pravil
A dr. Peter Lipar, ki je skupaj s kolegi pripravil študijo reverzibilnega pasu – v času jutranjih prometnih konic bi vozniki vozili po dveh pasovih iz smeri Kočevja proti Ljubljani, popoldne pa bi bila odprta dva pasova proti Kočevju – pravi, da je edini potencialni pomislek v tej zgodbi, kako se bodo obnašali vozniki. Vozniki namreč s svojih dvorišč na cesto ne bi smeli več zavijati levo, temveč samo desno. »Ko bodo prišli do prvega križišča, se bodo postavili skrajno desno na poseben pas, ki bo v določeni fazi namenjen polkrožnemu zavijanju. Namesto z levega bodo torej v obliki črke u zavijali s posebej za to namenjenega desnega pasu. To bo vsaj v začetku iluzorno pričakovati. Kršitve se bodo zagotovo dogajale, a če so se ljudje navadili na krožišča, zakaj se ne bi tudi na to noviteto,« dr. Lipar zagovarja rešitev, ki bi po njegovem mnenju zadovoljivo odpravila prometne zamaške na Škofljici.
Izvedba projekta po besedah dr. Liparja ni zahtevna, predvsem zato ne, ker »ostajamo na obstoječih površinah«. To pomeni, da bi lahko sistem vzpostavili brez odkupovanja zemljišč in rušenja objektov ob cesti, kar bi morali ob vsakršnih drugačnih rešitvah. Usklajevanje semaforjev s sistemom za vodenje prometa na reverzibilnih pasovih in druge tehnične podrobnosti ne bi smeli predstavljati težav, pravi sogovornik, poseg pa bi lahko izpeljali v nekaj mesecih. Po neuradnih informacijah bi rešitev stala okoli osem milijonov evrov. A denarja, kot rečeno, ni.