Po velikem padcu priljubljenosti vlade prejšnji mesec – z marčevskih slabih 38 odstotkov se ji je podpora znižala na 26 odstotkov – se je ministrska ekipa Mira Cerarja maja za malenkost bolje odrezala. Da dela uspešno, je v tokratni javnomnenjski raziskavi Vox populi, ki jo za Dnevnik vsak mesec opravlja agencija Ninamedia, ocenilo slabih 29 odstotkov vprašanih. Nekoliko boljši rezultat ji je prineslo zmanjšanje števila tistih, ki se prejšnji mesec niso znali odločiti, ali vlada dela dobro ali ne, še vedno pa je kar 64,5 odstotka anketirancev z njenim delom nezadovoljnih (aprila 64,9 odstotka).
Nizke ocene za posamezna področja
Nezadovoljstvo z delom vlade nasploh se ujema z nizkimi ocenami, ki si jih je Cerarjeva ministrska ekipa prislužila na posameznih področjih. Anketirance smo namreč tokrat tudi zaprosili, da z ocenami od ena (zelo neuspešno) do pet (zelo uspešno) ocenijo delo vlade na nekaterih področjih. Rezultati kažejo, da so vprašani še najbolj zadovoljni z vladnim zagotavljanjem suverenosti države. A so ji tudi tu namenili zgolj povprečno oceno 2,67. Ob tem se postavlja vprašanje, ali si je Cerarjeva ministrska ekipa omenjeno najvišjo oceno res prislužila zato, ker jo anketiranci še kot najuspešnejšo vidijo prav pri zagotavljanju samostojne slovenske politike oziroma pri upiranju pritiskom Bruslja in posameznih velikih držav. Ali pa morda menijo, da je vplive velikih z vključenostjo v mednarodne integracije treba vzeti v zakup, oziroma ocenjujejo, da je to vprašanje ob aktualnih notranjepolitičnih, gospodarskih in socialnih temah, ki v večji meri neposredno zaznamujejo njihovo vsakodnevno življenje, za njih manj pomembno oziroma (naj)bolj oddaljeno. Najslabšo povprečno oceno, 1,79, si je namreč Cerarjeva vlada prislužila pri zagotavljanju pogojev za nova delovna mesta. Kar 42 odstotkov anketirancev ji je na tem področju prisodilo enko, dobrih 38 odstotkov pa dvojko.
Nenehne afere, ki pretresajo vladne vrste in so v dobrega pol leta odnesle kar štiri ministre in dva državna sekretarja, pomembno prispevajo k nizki priljubljenosti aktualne ministrske ekipe. Njeno kadrovsko politiko so namreč anketiranci med področji, o katerih smo jih povprašali, ocenili kot drugo najslabšo (prisodili so ji povprečno oceno 2,03). Le za malenkost bolje vidijo njeno pomoč gospodarstvu (2,07) in pa njeno uspešnost na področju privatizacije (2,14). Pri slednjem so razlogi za nezadovoljstvo verjetno različni: nekateri se pridružujejo nasprotnikom privatizacije, ki vlado pozivajo, naj ustavi (raz)prodajo državnih podjetij, drugi pritrjujejo tistim, ki ji svetujejo, naj »razjaha gospodarstvo« in naj bo edini kriterij za prodajo najvišja ponujena cena. Za malenkost boljšo povprečno oceno sta si prislužila vladno zavzemanje za vzdržnost javnih financ (2,17) in njena socialna politika (2,29).
Razveljavitev sodbe ni dvignila podpore SDS
Čeprav se je podpora ministrski ekipi maja rahlo dvignila, pa priljubljenost največje koalicijske stranke SMC še naprej pada. Če bi bile volitve včeraj, bi jo obkrožilo le 11,1 odstotka anketirancev, kar je dobri dve odstotni točki manj kot aprila. Tako je Cerarjevo stranko ponovno prehitela SDS, ki je sicer zabeležila enako podporo kot prejšnji mesec (12,4 odstotka). Ob tem pa je treba poudariti, da se je tokrat bistveno zvišal delež tistih, ki ne bi šli na volišče, kar kaže na nezadovoljstvo s politiko nasploh. Da ne bi volili, je namreč odgovorilo kar 28,6 odstotka vprašanih (aprila 12 odstotnih točk manj), dobrih 26 odstotkov pa jih tudi tokrat ne ve, koga bi obkrožili. Če torej upoštevamo le opredeljene anketirance, bi SDS dobila 22,6 odstotka glasov, SMC pa 20,3 odstotka. Pričakovanja SDS, da bo odločitev ustavnega sodišča, s katero je razveljavilo obsodbo Janše v zadevi Patria, pomembneje dvignila podporo Slovenskim demokratom, se torej niso uresničila. Kar ponovno potrjuje, da ima prvak SDS volilce, ki mu ostajajo zvesti ne glede na njegova ravnanja, nove pa bodo Slovenski demokrati pod Janševim vodstvom težko pridobili.
Združena levica spet prehitela SD
Mesti na lestvici strank sta zamenjali tudi SD in ZL – Združena levica je po treh mesecih spet prehitela Socialne demokrate in pristala na tretjem mestu. Tokratna podpora ZL – obkrožilo bi jo 17,6 odstotka opredeljenih anketirancev, SD pa slabo odstotno točko manj – je po javnomnenjskih merjenjih Vox populi celo najvišja doslej. Po mnenju političnih analitikov je dviganje priljubljenosti Združene levice v prihodnje mogoče še pričakovati. Ima namreč precej hvaležno vlogo: nastopa tako proti vladi kot proti klasični opoziciji, ki jo predstavlja SDS.
Na petem in šestem mestu se v zadnjih mesecih izmenjujeta stranka upokojencev in NSi. DeSUS je spet prehitel Novo Slovenijo, ki se ji je tokrat podpora v primerjavi z aprilom skoraj prepolovila. Obkrožilo bi jo 6,4 odstotka opredeljenih anketirancev, DeSUS pa 8,6 odstotka. Če bi bile volitve včeraj, pa bi štiriodstotni parlamentarni prag spet prestopila SLS. Kar je nekoliko presenetljivo, saj je aprilsko merjenje Vox populi zunajparlamentarno Slovensko ljudsko stranko komaj še zaznalo, v zadnjem mesecu pa ta kakšnih odmevnih tem ni odpirala. Je pa prišlo na dan, da je njen predsednik Marko Zidanšek med šesterico, ki jo je v zadevi Premogovnik Velenje ovadil Nacionalni preiskovalni urad.
