Ljubomir Bojkovski si je po 15 letih organiziranja koncertov preteklo jesen in zimo končno privoščil nekaj odmora od te stresne, a ljubljene dejavnosti. A dolgo ni počival, saj je ob tem še vedno z življenjsko sopotnico Uršo vodil v priljubljeno okrepčevalnico Repete na Gornjem trgu, s prihodom pomladi pa se je znova vrgel v njemu tako ljubi jazz. Krepko se je potil v nabito polnem lokalu ob nedavnem koncertu. »Do treh zjutraj smo bili, saj je bilo treba še vse pospraviti. Danes sem bil tukaj ob osmih,« je pribil naslednji dan vidno utrujen ob šviganju med mizami, a še vedno solidne volje.
»Jazz dojemam široko in gledam nanj kot na sodobno svobodno glasbo,« je razložil, medtem ko je ravno v ozadju iz zvočnikov odzvanjal tenkočuten solo na saksofonu. Radia v Repeteju nima in ga tudi ne potrebuje, saj po njegovem ustvarja prikrito živčnost. Pod zvočnikom zato počiva zavidljiva zbirka glasbenih zgoščenk. Februarja so znova začeli z glasbenimi večeri in počasi večajo dozo dobre muzike, tako da bodo do poletja prišli do treh, štirih koncertov na mesec. Zdaj se bodo počasi lahko preselili na prosto, s čimer bo tudi Gornji trg nekoliko bolj zaživel. Če bo lepo vreme, bo zunanje dogajanje 28. maja odprl Igor Lumpret s svojim triom.
Majhni, a domačni in intimni
Poleg jazza je zaščitni znak lokala tudi okusna in kreativna ponudba pretežno vegetarijanske hrane. Ljubomirjeva žena Urša sestavlja dnevne menije, na katerih sta po navadi zgolj ena ali dve jedi. »Ena od lepših slovenskih besed je okrepčevalnica. Prostor, kjer človek lahko spije kavo, kozarec dobrega vina ali viskija, nekaj poje in uživa v miru in dobri glasbi. Nismo restavracija, ampak se zavedamo, da smo majhni,« pravi Bojkovski.
Majhen prostor je lahko ovira, saj se na koncert komaj natlači 30, 40 poslušalcev, po drugi strani pa ponuja edinstveno intimno doživetje, kot da bi z glasbenikom stal na odru. »Če glasbeniki niso jezni in se med seboj razumejo, se lahko strnejo v majhen prostor. Tudi ljudje se temu prilagodijo in so zadovoljni, ko lahko tako od blizu poslušajo ustvarjalce, ki so po navadi nekaj metrov stran na odru. To daje poseben čar tako enim kot drugim,« je pojasnil. Upa, da glasbeniki radi nastopajo pri njem, saj želi, da se počutijo dobrodošle, sprejete in spoštovane, »nekaterim pa Repete že pomeni drugo dnevno sobo«.
V skritem kotu dobrega občutja
»Koncerti doprinesejo k prepoznavnosti lokala, a vseeno se to dogaja predvsem iz altruizma, ljubezni do dobre glasbe in spoštovanja do glasbenikov. Da imajo prostor kje igrati,« je nadaljeval Bojkovski. Poudarek je na avtorski glasbi, »ki izraža trenutni moment v glasbenikovem življenju«, zato se izogibajo neprestanemu preigravanju »tisočkrat zaigranih stvari«. Veseli ga, da je v Ljubljani vedno več prostorov za tovrstno glasbo in da ima vsak neki svoj pridih – med njimi Prulček, Pritličje, Sax pub, ZOO in drugi, ki vabijo kakovostne glasbenike. »V vse te lokale ljudje prihajajo igrat in poslušat s Hrvaške, iz Avstrije, Italije, vse Slovenije. Občina in država tega ne prepoznata, saj smo, kot kaže, premajhni. A dela se zelo veliko in to gotovo prispeva k podobi in živahnosti mesta,« je pojasnil Ljubo.
Na omenjene lokale ne gleda kot na konkurenco, ampak meni: »Več kot nas je, tem boljše za vse. Ko se igra v več prostorih, se ustvarja publiko, ki bo sčasoma gotovo začela raziskovati in pogledovati po dodatni ponudbi.« Rad je del od glavne rečne promenade nekoliko skrite boemske četrti, ki zajema Gornji trg, Prule in pa Trnovo. »To je del Ljubljane, ki ga domačini običajno spregledamo. Eni se sicer iz njega ne premaknejo, drugi pa vanj sploh ne pridejo. Njegova prednost je, da se človek tukaj lahko sprosti, umakne izpod drobnogleda v skriti kot dobrega občutja in ponudbe, brez pretirane napetosti in časovnega pritiska,« se je razgovoril in že odhitel naprej do svojih gostov.
