»V okviru javne razprave o predlogu pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki poteka od 22. aprila, se bo ministrica za zdravje gospa Milojka Kolar Celarc skupaj s sodelavci sestala s predstavniki gorenjske regije,« je pisalo na vabilu na včerajšnje srečanje z zdravniki, direktorji zdravstvenih domov, župani, gasilci, policisti in drugimi, ki jih neposredno prizadene nov sistem nujne medicinske pomoči. A ministrice zaradi obveznosti na vladi na Jesenice ni bilo, državna sekretarka Nina Pirnat je prišla po eni uri (od predvidenih dveh), prav toliko časa je trajala predstavitev z uvodnimi govori. Za odgovore na vprašanja, sodelujoči so jih morali zapisati na prazne bele liste, ki so jih pričakali na sedežih, je ostalo bore malo časa. Ministrstvo tako zdaj argumentirane predloge pričakuje pisno.
Kako do Tržiča, Bohinja?
Ob številnih pozitivnih novostih, ki jih prinaša predlog, Gorenjce še vedno najbolj skrbi oskrba z nujno medicinsko pomočjo v bolj oddaljenih krajih. »Spodnji konec Gorenjske je dobro preskrbljen, zaradi geografske lege, oddaljenosti in turizma pa je mnogo bolj problematičen zgornji konec,« je ob robu srečanja dejal direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik. Na Jesenicah namreč gradijo gorenjski urgentni center, končan bo do novembra letos. Satelitska centra bosta le še v Kranju in Škofji Loki. Največja problema se kažeta v Tržiču in na Bledu z bohinjskim koncem vred. »Nesprejemljivo je, da Bled ni uvrščen med satelitske centre. Upoštevati je treba tudi turistične zmogljivosti Bleda in Bohinja in s tem povečano število ljudi v naših krajih,« je prepričan župan Bleda Janez Fajfar. Nasploh je največ negodovanja prav na račun razlik med dostopnostjo do nujne medicinske pomoči v bližinah urgentnih centrov in satelitov in med periferijo.
Za turiste morajo poskrbeti tudi občine
Iz razprave je vseeno razvidnih nekaj konkretnih poudarkov, pa tudi pripravljenost snovalcev (na vprašanja so odgovarjali člani ekspertne skupine) na morebitna dopolnila. Škofja Loka tako uradno sodi k urgentnemu centru Ljubljana, a na terenu to ne bi smela biti težava, saj bo predviden dispečerski center rešilca pač poslal tja, kamor bo lahko prišel hitreje. Na Jesenice ali v Ljubljano. Velik poudarek bo, sploh na periferiji, na prvih posredovalcih. V glavnem bodo to gasilci, ki pa zaradi tega ne bodo deležni kakšnih posebnih ugodnosti. Za turiste naj poskrbijo hotelirji in občine same z zdravniki, ki jih lahko plačajo iz turistične takse, je bilo še slišati. Tudi za dežurno oskrbo v zdravstvenih domovih, ki bodo zaprti ponoči, večji del vikendov in praznikov, lahko, če želijo, poskrbijo občine same. Takšno je bilo tudi napotilo za mrliško ogledno oskrbo. Naj bi bila pa helikopterska nujna medicinska pomoč končno na voljo tudi vzhodnemu delu Slovenije. Je pa še odprto vprašanje financiranja enote na mariborskem letališču. Eden večjih problemov ostajajo tudi javne prireditve, a naj bi ga do vzpostavitve urgentne mreže uspešno rešili.
Danes bo na Brdu sicer potekal še strokovni posvet na to temo.
