Stanje v slovenski klubski košarki: Krizo bi morali reševati s skupnimi močmi

Za zdaj ne vidijo smisla

Podjetju Grosbasket, d.o.o., je bila v letošnji sezoni skladno s statutom društva predana v upravljanje članska ekipa košarkarskega kluba Grosuplje. A se ta po le enem letu umika, saj sodelovanje v ligi Telemach ni prineslo želenih učinkov. »Lahko potrdim, da resno razmišljamo in se sprašujemo, kje je smisel tekmovanja na najvišjem članskem nivoju. Ne vemo, zakaj in za koga bi nastopali. Na prvoligaške tekme prihaja po 200 gledalcev, kar ni samo naš problem, temveč je tegoba vseh klubov. Zadeva se je razvodenela, saj se v zadnjih letih ni naredilo veliko za popularizacijo košarke oziroma je sistem košarke postal sam sebi namen. Na odnos do športa na splošno pa žal vpliva tudi razslojevanje slovenske družbe. Dvajset let nazaj je bilo drugače, saj so ljudje prihajali na tekme, v današnjem 'kapitalističnem' času, če se temu lahko tako reče, pa ta sistem več ne funkcionira. Poleg tega sodelovanje v ligi Telemach ni poceni. Zelo dobro že leta delamo z mladimi, zato resno razmišljamo, da bi še več denarja namenili njim, članska ekipa pa bi nastopala v drugi ali tretji ligi,« pravi predsednik KK Grosuplja Sandi Grubelič. Končno odločitev glede nastopanja članske ekipe za naslednjo sezono bo sprejel upravni odbor kluba, vsekakor pa jo mora sprejeti v kratkem, saj je treba do 10. junija oddati prijavnico. Mimogrede, stroški klubov za tekmo v ligi Telemach se gibljejo okoli tisoč evrov, fiksen strošek do KZS na sezono pa je tako okoli 30.000 evrov. Za Krko in Olimpijo to ne predstavlja težave, za kolektive, ki imajo letni proračun 150.000 evrov ali manj, pa v današnjih časih precej večjo.

Ob tem Grubelič doda, da je kolektivni šport v Sloveniji na splošno v zelo slabem položaju. Pravi, da bi bilo treba novo pot navzgor začeti pri pravni ureditvi. »Pri nas se v trenutni pravni ureditvi društev profesionalizma žal ne moremo iti, ker nam sistem tega ne omogoča. Ne gre za lastništvo, a ne vem, kako lahko pripelješ sponzorja, če da denar kar nekam. Sponzorji želijo ekonomske učinke in ko se bomo zavedali, da jim je treba vrniti več, kot dajo, potem bo šport v Sloveniji začel ponovno pot navzgor. Časi, ko je nekdo poklical v državno firmo, da je nakazala denar kar tako, so minili. Problematiko je treba iskati drugje in tudi KZS mora videti večjo sliko, žal pa gleda skozi majhna očala, narejena po svoji meri. Pravna ureditev društva za današnje čase ni več primerna, če se želimo iti profesionalni šport, zato bo potrebna resna prenova.«

Dajte predloge, pa bomo debatirali

Z vse večjim pritiskom se zaradi stanja v košarkarskih sredinah srečujejo pri KZS. Vodilnim klubskim predstavnikom ne gre v glavo, kako se lahko v primeru, da ima klub neporavnane obveznosti do krovne organizacije, suspenz prenese tudi na mlajše kategorije, kot se je zgodilo v primeru Slovana in Litije, kjer so bile tekme registrirane z 20:0. Praksa nikakor ni primerna, saj se na ta način dela škoda košarki. Kako namreč mladostniku, ki v športu ne vidi drugega kot radost in veselje, razložiti, da po tednu treningov konec tedna ne bo igral na tekmi, ker v klubu niso poravnali te ali one položnice? Pogled na igro z oranžno usnjeno žogo se mu bo bržkone skazil, kar ne koristi nikomur. Kot ne koristi na primer nikomur, da celotno finančno breme zaključnega turnirja mlajših kategorij pade izključno na organizatorja, čeprav je tekmovanje pod okriljem KZS. V izogib visokim stroškom si sodelujoči klubi finančno breme razdelijo in zato posledično manj namenijo izboljšanju pogojev za delo z mladimi.

»Nekateri pravilniki so pri KZS v veljavi že več let. Na funkciji sem šele pet mesecev, zato je težko pričakovati, da bi se v tem času vse spremenilo,« pravi novi generalni sekretar zveze Radoslav Nesterović, ki sicer pravilno ugotavlja, da morajo odgovornost za situacijo prevzeti tudi klubi. »V medijih se je prikazalo, kot da je za propad Maribora kriva izključno zveza. Na žalost pa nihče iz Maribora ni poklical na zvezo in se obrnil na nas po pomoč. Čez noč ugasnejo klub, potem pa vsi s prstom kažejo na zvezo, ne pa na vodstvo, ki je prekoračilo določeno vsoto denarja, namenjeno za igralce, za sto odstotkov in več. Ali pa, da so bivši igralci, ki so igrali ali prihajajo iz Maribora, poskušali priti zraven, pa jih niso pustili. Predsedniki in direktorji so v klubih zato, da najdejo sponzorje, denar in skrbijo za primeren način delovanja. Ne zato, da se hvalijo po lokalnih gostilnah, da so predsedniki tega in tega društva.«

Nesterović sicer ne beži od dejstva, da je trenutna situacija težka in da zveza ne more zagotoviti toliko denarja, da bi bile določene stvari klubom plačane. »Oni na nas pritiskajo, naj najdemo sponzorja. Saj iščemo, a naš trenutni edini produkt je reprezentanca in to tržimo. Sami ne morejo najti sponzorjev v klubih, potem pa na nas pritiskajo, naj ga najdemo za toliko in toliko denarja, kar je do določene mere nerealno.« Nekdanji prvak v ligi NBA s San Antonio Spurs klube poziva, naj imajo z njim in KZS bolj jasen in direkten dialog. »Vem, da imajo klubi finančne težave. Kadar koli lahko pokličejo na zvezo. Se bomo usedli in zmenili, za njihove predloge postavili normalne roke in potem to zastavili in postavili tako, da bomo vsi zadovoljni. Moti me na primer jamranje določenih klubov, da ne morejo plačati obveznosti do KZS, potem pa pripeljejo nove igralce, po navadi tujce, pri katerih je registracija še dražja, in s tem sami sebe vlečejo globlje v luknjo. Najlažje je debatirati na gostilniških debatah in v časopisih, ko pa jih pozovemo, naj dajo konkreten predlog, pa so vsi tiho. Ne rečem pa, da bodo vsi sprejeti. Dajte predloge, pa bomo debatirali.«

Obetajo se še slabši časi

Celotno dogajanje ni povšeči najboljšemu slovenskemu trenerju vseh časov Zmagu Sagadinu. Opaža namreč, da je stanje zaradi težke ekonomske situacije kritično. »V Sloveniji se dogajajo procesi, ki se imenujejo prodaja državnih podjetij. To so še edina podjetja, ki imajo nekaj več denarja in so podpirala šport, kulturo in lokalno skupnost. S prodajo državnih firm bo za šport in kulturo še manj denarja, zato se obetajo še slabši časi,« je črnogled Zmago Sagadin, ki je na začetku osamosvojitve, ko je bil predsednik strokovnega sveta KZS, selektor članske reprezentance in trener Olimpije, začel širiti idejo, da mora biti liga amaterska. Ni bil uslišan. »Ni več realno pričakovati, da bomo imeli v Sloveniji 12 profesionalnih košarkarskih, rokometnih in nogometnih klubov, tri do štiri profesionalne odbojkarske klube, dva profesionalna hokejska kluba. Za tako majhno državo in tako šibko gospodarstvo je to nemogoče. Slovenska košarkarska liga se mora reamaterizirati. To mora biti liga, kjer bodo igrali srednješolci in študentje, tisti, ki odskočijo, pa bodo šli v višji rang tekmovanja. Slovenija prenese dva do tri profesionalne košarkarske klube, ki bodo igrali malo doma, pretežno pa na jadranski ali evropski sceni.«

Sagadin še dodaja, da mora košarkarska zveza za trenutno situacijo prevzeti večjo odgovornost. »V razvitih zahodnih demokracijah so lige samostojne pravne osebe, ki skrbijo za trženje, pomagajo ali kaznujejo klube ter poskušajo držati neko raven. Ker je KZS želela imeti ligo Telemach pod svojim okriljem, je s tem prevzela odgovornost, a se tega, kot kaže, ne zaveda. Po vzoru lige ABA bi morala to ligo tržiti in klubom plačati vsaj sodnike in prevoze. Ob tem bi morala določene centre vzdrževati, podpirati in držati pri življenju do te mere, da košarka ne bi bila izrinjena na obrobje, kot v tem trenutku zagotovo je.«