Tako kot se je reševanja vprašanja umeščanja tretje razvojne osi v prostor lotila Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os z Aljažem Verhovnikom na čelu, se ga ni doslej lotil še nihče. Skoraj ni tedna, da v kabinet ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča ne bi romalo odprto pismo, pobuda ali zahteva za sestanek. Zato se jim je pred dnevi z ministrom uspelo sestati in še enkrat poudariti, da Koroška tretjo razvojno os in obnovo nekaterih glavnih cest nujno potrebuje, saj trenutne razmere ovirajo njen nadaljnji gospodarski razvoj.
Matic Tasič, regijski koordinator za tretjo razvojno os in prevaljski župan, je ministru dejal, da je za čimprejšnji pričetek gradnje tretje razvojne osi smiselno načrtovanje celotne trase med avstrijsko in hrvaško mejo, saj je le tak projekt zanimiv tudi za zasebne vlagatelje. Podobno kot za financiranje gradnje drugega tira med Koprom in Divačo je predlagal financiranje projekta z javno-zasebnim partnerstvom, pa tudi uporabo sredstev iz tako imenovanega Junckerejvega programa. »Nujno je, da nadaljujemo postopke umeščanja v prostor, pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj in izdelavo projektne dokumentacije,« meni Tasič. Verhovnik je ministra opomnil, da mladi na Koroškem ne najdejo zaposlitve. »Prej jo najdejo v prestolnici, zaradi slabih prometnih povezav pa se zato s Koroškega tudi odselijo in se ne vrnejo več,« je opozoril Verhovnik.
Do konca leta naj bi sprejeli državni prostorski načrt
A je minister Gašperšič delegacijo s Koroškega hitro postavil na trdna tla, ko je dejal: »Res je boljša cestna povezava nujna, a celotne tretje razvojne osi še dolgo ne bo, tudi zaradi težav z umeščanjem v prostor. Problem predstavlja predvsem osrednji del. Posledično je treba razmišljati, kako rešiti posamezne odseke, da se ne bi cestninili.« Obenem pa, da financiranje s pomočjo javno-zasebnega partnerstva ne pride v poštev, ker je ekonomska upravičenost vprašljiva, posledično pa bi nastali dolg odplačevala država. »Tudi Dars trenutno ne bi zmogel takšne naložbe, zato je predvideno reprogramiranje dolgov, kar bo odprlo pot do novih kreditov. Sicer pa nadaljujemo postopke in ponovno preverjamo možnost priključka na avtocesto A1 v Šentrupertu. Do konca leta naj bi sprejeli tudi državni prostorski načrt, zatem bi v dveh letih dočakali še gradbeno dovoljenje,« pravi minister. Uroš Rozman, predstavnik Regionalne razvojne agencije Koroške, pa je poudaril, da je glavni namen tretje razvojne osi izboljšanje dostopnosti med regijami, zato je nerazumljivo, da se daje prioriteta odseku med avtocesto A1 in Velenjem. »Veliko večji vpliv na boljšo dostopnost regije bi imel odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem, saj bi se čas vožnje s pol ure zmanjšal za polovico, prav tako pa tudi dolžina poti,« pravi Rozman.
Način financiranja je neznanka
Je pa ministrstvo za infrastrukturo že vložilo vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za traso med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki je pogoj za kakršne koli posege. Od 26. februarja do 24. marca bo na Agenciji RS za okolje tudi potekala razgrnitev poročila o vplivih na okolje, kar pomeni, da postopek umeščanja v prostor, čeprav je šele na začetku, vendarle teče. Obenem na ministrstvu priznavajo, da je tako za ta odsek kakor tudi za celotno traso tretje osi način financiranja gradnje nedorečen. Na ministrstvu pojasnjujejo, da postopke priprave projektne dokumentacije in odkupe zemljišč za severni del trase med Velenjem in Slovenj Gradcem vodi Dars, sredstva pa mu država zagotavlja z oprostitvijo dela nadomestila za stavbno pravico na zemljiščih avtocest in hitrih cest. Na ministrstvu dodajajo, da je glede na razpoložljivo stanje dokumentacije ocenjena investicijska vrednost za odsek trase med Velenjem in Slovenj Gradcem okoli 500 milijonov evrov.
