V nasprotju s Pivom in cvetjem ter raznimi salamijadami, ki bi jim kljub omembi pijače ali jedače v imenu težko nadeli kulinarični predznak, imamo v Sloveniji vrsto relativno dobro obiskanih kulinaričnih festivalov, ki pa večinoma ne nagovarjajo namenske publike in ne prinašajo posebnih presežkov. Morda najprepoznavnejši med njimi so Ljubljanske vinske poti ob Ljubljanici, Slovenski festival vin v ljubljanskem hotelu Union in njegova štajerska različica Salon VinDel v mariborskem hotelu Habakuk. Mednje lahko prištejemo tudi festival Sladka Istra, kamor se na sladkosnedno »romanje« v Koper septembra odpravljajo cele družine, in pravkar minuli festival čokolade v Radovljici. A nezanemarljivo je tudi dejstvo, da so te prireditve – ob neštetih bolj lokalno obarvanih, a včasih prav zato bolj zanimivih – povečini brezplačne.
Prerasel začrtane okvire
Eden od organizatorjev Festivala oranžnih vin, sicer pa urednik in novinar Primorskih novic Sašo Dravinec meni, da je v poplavi enogastronomskih prireditev za uspešnost festivala pri nas najverjetneje odločilen splet okoliščin, med katerimi je na prvem mestu, da ima festival povsem jasno začrtano filozofijo. »Festival mora biti tudi dobro organiziran in brez balasta, potekati mora v čudovitem okolju in ob pravem času ter na enem mestu ponuditi vrhunsko izkušnjo, kakršne se v enem popoldnevu ne da izkusiti nikjer drugje,« je recept izstrelil Dravinec.
Festival oranžnih vin, ki je vzklil iz zamisli o manjši degustaciji in premisleku, kdo so vinarji, ki pridelujejo bela vina na sonaraven način s podaljšano maceracijo (podaljšanim stikom jagodnih kožic z moštom v času fermentacije), je že ob premieri prerasel začrtane okvire. Tudi dobesedno, saj so se organizatorji naslednje leto odločili za jesensko ponovitev na Dunaju. »Tako vinarji kot veliko vinoljubcev je pričakovalo, da bomo pripravili soroden festival, a ga nismo želeli preblizu Izole, denimo v Zagrebu ali Ljubljani. Dunaj pa se je kot svetovljansko mesto ponujal kar sam. Zadnja dva festivala sta bila v ugledni prireditveni četrti MuseumsQuartier in sta naletela na izjemen odmev,« si manejo roke Dravinec in druščina.
Tudi gostje z Nove Zelandije
Na vprašanje, kako to, da v teh krajih oranžna vina, katerih pridelava je v svetovnem merilu zanemarljiva v primerjavi s konvencionalnimi vini, pritegnejo tolikšno pozornost publike, Dravinec odgovarja, da ne gre pozabiti, da so macerirana bela vina najbolj prisotna prav v krajih ob severnem Jadranu. »Svojevrstno vračanje h koreninam, sozvočje z naravo in teritorijem ter filozofija 'manj je več' je te kraje – ob Gruziji – utemeljila kot domovino oranžnih vin,« je prepričan sogovornik, ki hkrati opozarja, da v svetovnem merilu ni večje specializirane predstavitve oranžnih vin.
Letošnje dogajanje bo iz čudovite Manziolijeve palače – ta je v lasti Samoupravne italijanske narodne skupnosti – in Manziolijevega trga razširjeno še na bližnjo nekdanjo občinsko palačo na Velikem trgu ob mandraču, kjer je stoletja domovala izolska oblast. Za 25 evrov, kolikor stane vstopnica, bodo obiskovalci dobili možnost okušanja več kot 150 vin 60 vinarjev iz petih držav – letos se bodo v Izoli predstavili tudi pridelovalci z Nove Zelandije. V kulinaričnem delu festivala se bo s prigrizki predstavljalo približno 15 vrhunskih ponudnikov iz vse Slovenije. »Predstavili se bodo gostinci, ki zagovarjajo podobno filozofijo kot vinarji, torej sonaravno, lokalno in vrhunsko. Med njimi so tudi najbolj izpostavljena imena slovenske kulinarike, denimo Gostilna pri Lojzetu z Zemona, Skaručna, Mahorčič iz Rodika, Kendov dvorec iz Spodnje Idrije in Rizibizi iz Portoroža. Okušati bo mogoče tudi kar nekaj izdelkov z zaščitenim geografskim poreklom, tartufe, vrhunsko oljčno olje in še marsikaj,« je naštel Dravinec.
Ambient mogočnega obzidja
Sodeč po lanskoletni izkušnji se bo del vinsko-kulinarične karavane v soboto iz Izole bržkone preselil v čarobni ambient za mogočno obzidje srednjeveške vasice Šmartno v Goriških brdih, kjer se bo začela druga izdaja prenovljene prireditve Brda in vino. Tudi letos bodo briški gostinci (Hiša Marica, Gredič, Belica, Osteria-gostilna Koršič...) in njihovi gostujoči kolegi (Restavracija JB, Gostilna na gradu, Ribogojnica Fonda, Vila Prešeren…) – skupno jih bo okrog 25 – na gasah, kot rečejo tamkajšnjim ozkim ulicam, pripravljali tradicionalne briške jedi, ki jih bodo pospremila vina briških vinarjev z obeh strani državne meje. Šmartenske ulice bodo preplavile tudi stojnice z oljčnim oljem in raznimi butičnimi izdelki in pridelki. Dogajanje bo podkrepljeno z uličnimi (srednjeveškimi) glasbenimi in gledališkimi nastopi, filmom, razstavami, otroškimi delavnicami in še čim.
»Kakor koli čudno se sliši, prej Brda niso imela prave enogastronomske prireditve. Martinovanje in drugi dogodki bazirajo izključno na vinu. To ne pomeni, da so se imeli obiskovalci slabo, ko so prišli v Brda – vina so pač dobra –, a s kulinariko je bil vselej križ. Z novim konceptom smo kulinariko potisnili v prvi plan,« je povedal Sebastjan Mavrič, vodja Hiše Marica in eden od organizatorjev. Drznost, da so ob poplavi takšnih in drugačnih zastonjkarskih prireditev lansko leto postavili vstopnino 45 evrov in pri tem celo uspešno prestali krstno uprizoritev, je bila poplačana. Mavrič pravi, da so pač morali presekati popkovino z dosedanjo prakso in dvigniti raven, s čimer so posledično pripeljali drugačno klientelo. »Pripeljali smo ljudi, ki jih kulinarika zanima. Če bi nadaljevali po starem, s prostim vstopom, bi samo stagnirali in ljudje se v Brda ne bi vračali tudi zavoljo kulinarike,« je prepričan Mavrič, ki je opozoril, da je nedeljski program, namenjen bolj družinam, še vedno brezplačen, a tudi gostinci bodo ta dan le še pospravili za seboj.
