Da bi tako športni kot celotni javnosti glavni akterji delitve javnih financ v Sloveniji pokazali, da delujejo usklajeno, so predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije (Blaž Perko, Iztok Čop in Edvard Kolar), športne fundacije (Hasan Ibrić) ter športnega ministrstva (Samo Košir) sedli za isto mizo. Predstavniki OKS so predstavili način kategorizacije slovenskega športa, ki igra glavno vlogo pri razporeditvi sredstev športnim panogam, na poziv pa so bili povabljeni vsi predstavniki slovenskih športnih panog. Pri razporeditvi v pet razredov kategorizacije namreč sodeluje kar 132 panog.
»Naj uvodoma pojasnim nekaj zgodovinskih dejstev. Pred letom 2013 sta imela športno ministrstvo in fundacija vsak svoja merila pri razdelitvi finančnih sredstev posameznim športnim panogam, zato je večkrat prišlo do anomalij. Posledično sta se obe instituciji odločili, da bosta razporejali glavni del sredstev na podlagi razdelitve športnih panog v razrede, ki jih pripravljamo pri olimpijskem komiteju,« je pojasnjeval direktor športa pri OKS Blaž Perko, ki se je trudil, da bi sicer zapleten način razvrščanja športnih panog v posamezne razrede pojasnil na razumljiv način. »Naš cilj je, da bi se sistem ves čas nadgrajeval. Zato od leta 2013 uveljavljamo spremembe vsako leto. Pripravljeni smo prisluhniti vsaki dobronamerni spremembi,« pravi Perko.
Najpomembnejša je tekmovalna uspešnost
Pri sistemu razvrščanja športnih panog v pet razredov največjo vlogo (40 odstotkov) igra tekmovalna uspešnost na področju kakovostnega in vrhunskega športa. Pri tej postavki polovico uspešnosti priborijo športniki svetovnega razreda, 30 odstotkov mednarodnega in 20 odstotkov perspektivnega. Konkurenčnost športne panoge, pri kateri sta glavna dejavnika, da je panoga v olimpijskem programu in povprečno število držav udeleženk na zadnjih treh svetovnih prvenstvih, znaša 30 odstotkov kategorizacije. Petino vseh točk prinese množičnost (trenutno je v Sloveniji dobrih 50.000 registriranih športnikov). Zadnjih deset odstotkov kategorizacije športnih panog v razrede pa igra nacionalni pomen športa. Trenutno velja raziskava javnega mnenja, ki jo je pred tremi leti merila agencija Mediana.
Ker so se kolektivne športne panoge vselej počutile odrinjene v primerjavi z individualnimi, je z leti usklajevanj prišlo do aktualne metode, ki pravi, da se pri moštvenih športih število kategoriziranih predstavnikov pomnoži s količnikom 0,33. Glede na to, koliko disciplin ima posamezna športna panoga, pa se vsaka med njimi razdeli v tri razrede. Pri športnih panogah, ki imajo od eno do tri discipline (npr. namizni tenis), se število kategoriziranih športnikov pomnoži s količnikom 1, pri športnih panogah, ki imajo štiri do devet disciplin (npr. gimnastika), s količnikom 0,66, v športnih panogah, ki imajo deset disciplin in več (npr. atletika), pa s količnikom 0,33.
Če so aktualna merila, ki jih je OKS pripravljal več let, za večino predstavnikov kolektivnih in individualnih športnih panog dokaj sprejemljiva, pa pri sklepnem razvrščanju v razrede igra vlogo subjektivna presoja posameznikov. Pri seštevku vseh 132 panog, ki se potegujejo za kategorizacijo, namreč prihaja do velikih odstopanj. »Idealen način bi bil tako imenovani prelom športnih panog v posamezne razrede po sistemu 20-40-60-80. To bi pomenilo, da bi se pri omenjenih številkah naredila večja odstopanja, ki bi ovrednotila posamezne športne panoge. Zavedamo se, da do tega nikoli ne bo prišlo,« pojasnjuje Perko. V praksi se pokaže, da panoge z največ točkami precej odstopajo od denimo 13. ali 20. »tekmice«, kljub temu pa so razvrščene v isti razred. Da bi bil sistem razvrščanja še pravičnejši, imajo v OKS pravilo, da lahko izjemno uspešno športno panogo, ki nima velike mednarodne konkurenčnosti, razvrstijo en razred nižje in obrnjeno. Panogo, ki je globalno konkurenčna in ne tako uspešna, lahko uvrstijo v višji razred.
Največ pripomb Ilje Kitića
Marko Hočevar, ki se je predstavil kot predstavnik sveta FŠO, sicer pa je multifunkcionar, je predstavnikom OKS povedal nekaj mnenj. Pravi, da glede na predstavljena dejstva ne vidi nobenih težav, zakaj ne bi v Sloveniji sestavljalo prvega razreda kategorizacije denimo sedem športnih panog, ki precej odstopajo od drugih. Po Hočevarjevem mnenju športniki iz kolektivnih panog praktično ne morejo postati vrhunski športniki, moti pa ga tudi dejstvo, da se odmevna evropska klubska tekmovanja ne štejejo k tekmovalnim dosežkom. »Naš model razvrščanja v razrede je demokratičen in dinamičen. Upoštevali bomo vaše mnenje. Naj vam odgovorim, da doslej niti enkrat nismo od kolektivnih športnih panog prejeli predloga, na podlagi katerega bi obravnavali klubske uspehe kakšnega športnika,« je odgovoril Perko.
Na posvetu so si večkrat vzeli besedo predstavniki neolimpijskih športnih panog, ki se nadejajo večje pogače. Hkrati priznavajo, da je bilo doslej narejeno veliko dobrega, a ne optimalnega. Izmed kolektivnih športnih panog se je največkrat v imenu Nogometne zveze Slovenije oglasil Ilja Kitić. Motijo ga postavka nacionalnega pomena športa, dvojna merila konkurenčnosti, ki jih poleg kategorizacije dodatno upošteva fundacija, ter povprečno število držav udeleženk na SP in EP. Ko je dobil Perkov odgovor, da se pri konkurenčnosti v primeru nogometa štejejo vse države, ki so začele kvalifikacijski ciklus za veliko tekmovanje, je bil Kitić delno potolažen. Predstavnik Rokometne zveze Slovenije Uroš Mohorič meni, da bi bilo najbolje, da bi ukinili razvrščanje športnih panog v razrede, saj je varianca med panogami prevelika. Mirko Jurjavčič iz Košarkarske zveze Slovenije meni, da je narejen velik korak naprej pri prizadevanjih za jasno kategorizacijo. Opozoril pa je, da kriterij konkurenčnosti premalo upošteva kvaliteto držav, bolj pa njihovo število. »Posledično je odbojka konkurenčnejša kot nogomet, za kar zdrava kmečka pamet pove, da ni tako,« pravi Jurjavčič, ki bi bil bolj vesel, če bi se ministrstvo in fundacija bolj poenotila glede razmerja med individualnim in kolektivnim športom. Zanimivo pa je, da na posvetu ni bilo nobenega izmed dveh najvidnejših predstavnikov Hokejske zveze Slovenije, ki imata v javnosti vselej ogromno pripomb na delo OKS.
