Slišalo se je lepo, nekako v smislu, da bomo dodatno obdavčili nova luksuzna vozila in na leto dobili sedem milijonov evrov. Bilo je julija 2012, manj kot tri leta pozneje je jasno, da se je dejansko lepo le slišalo, v praksi pa je učinek tako imenovanega davka na luksuz, s katerim je vlada takrat uvedla davek na nova vozila z večjo prostornino motorja od 2500 kubičnih centimetrov (ccm), klavrn.
Od 1. julija 2012 se za avtomobile z motorji nad 2,5 litra prostornine obračunava dodatni davek, in sicer od prodajne cene vozila brez DDV ter hkrati z običajnim davkom na motorna vozila (DMV). Plačuje ga proizvajalec oziroma prodajalec vozila, ta pa ga seveda vračuna v ceno vozila za kupca. Stopnja dodatnega davka za avtomobile z motorji z delovno prostornino med 2500 in 2999 ccm znaša osem odstotkov, za motorje med 3000 in 3499 ccm 10, med 3500 in 3999 ccm 13, za avtomobile z motorji s 4000 ccm ali več pa 16 odstotkov. Kako so torej na ministrstvu za finance prišli do izračuna, da se bo s tem davkom proračun dodatno obogatil? Takrat in danes razlagajo enako. »Ob uvajanju dodatnega davka na motorna vozila se je pri oceni finančnih učinkov upoštevalo podatke iz centralne evidence registriranih motornih vozil. Izhajalo se je iz podatkov o številu na novo registriranih motornih vozilih v letu 2011 glede na prostornino motorja. Upoštevajoč davčne stopnje in strukturo motornih vozil je bilo ocenjeno, da bodo prihodki iz dodatne obdavčitve na letni ravni višji za okoli 7 milijonov evrov. Ob dejstvih, da se je število na novo registriranih osebnih motornih vozil v zadnjih letih zmanjšalo in da se je predvsem izrazito zmanjšalo število vozil s prostornino motorja nad 2500 ccm, je bila realizacija tega davka tudi bistveno manjša,« pravijo na ministrstvu.
Pobrali več kot pol manj od predvidenega
A takšno razlago je seveda težko sprejeti, saj se sliši, kot bi ne bili vedeli, da takšen dodaten davek, ki prinese precejšnjo podražitev vozil, ki jih zajame, avtomatsko prinese precejšnji padec prodaje tovrstnih vozil in zatorej izkupiček nikakor ne more biti tak, kot bi bil, če bi prodaja ostala enaka. Zato je tudi povsem logično (in bi se moralo upoštevati vnaprej), da se je izrazito zmanjšalo število vozil s prostornino motorja nad 2500 ccm – če primerjamo leto 2011 in 2013, zadnje polno, ko davka še ni bilo, in prvo polno, ko je davek bil, je bil padec prodaje vseh novih vozil »le« 13-odstoten, padec prodaje vozil, ki se jih je dotaknil nov davek, pa več kot 50-odstoten!
Torej je povsem logično, da je bil tudi izkupiček od predvidenega manjši za več kot polovico – po podatkih Finančne uprave RS so leta 2013 namesto načrtovanih sedem milijonov iztržili 3,283.488 evrov, lani pa še nekaj manj, natančneje 3,117.953 evrov. S precejšnjo gotovostjo bi bilo zato mogoče trditi, da bi država brez uvedbe dodatnega davka v končni fazi iztržila več, saj padec prodaje vozil z večjimi motorji zagotovo ne bi bil tako drastičen, kar bi pomenilo tudi več pobranega osnovnega davka (DDV in DMV). Pri tem je DMV za vozila, ki v zrak izpustijo več CO2, kar praviloma velja ravno za avtomobile z večjo prostornino motorjev, tako in tako naraščajoč – več škodljivega izpusta pomeni višji davek. A na ministrstvu za finance se s tem ne strinjajo in pravijo, da samo davčna politika ne bi bistveno vplivala na vedenje potrošnikov. »Oceno, ki jo navajate, je težko opredeliti kot pravilno, saj se je v tem času spremenila struktura prodaje osebnih vozil in je bil nakup osredotočen na manjša vozila, ki so običajno tudi cenejša. Prav tako se je znižala kupna moč prebivalstva, kar je imelo za posledico nakup manjših vozil, ne pa osebnih vozil z višjo prostornino in višjo vrednostjo,« pravijo.
Dodatni davek je diskriminacijski
Kot pozitiven učinek obdavčitve na ministrstvu ob tem izpostavljajo okoljsko komponento, saj naj bi želeli spodbuditi zmanjševanje nakupa okoljsko bolj obremenjujočih vozil. Da je, gledano z ekološkega vidika, vse skupaj do neke mere opravičljivo, se strinja tudi predsednik Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije in generalni direktor Porscheja Slovenija Danilo Ferjančič, a v isti sapi poudarja, kar smo že omenili – da je to pri nas že uravnano s stopnjami DMV. »Dodaten davek na luksuz za avtomobile z večjimi motorji se mi zato zdi izjemno diskriminacijski in nepošten – spada v čase, ko smo bili vsi enaki in bog ne daj, da bi kdo imel golfa namesto katrce. Sicer pa smo na to opozarjali že ob uvajanju dodatnega davka in pri izračunih o dodatnih prilivih opozarjali, da se to ne bo zgodilo in da je takšna argumentacija metanje peska v oči. Pravi namen je bil pomiriti sindikate ob drugih varčevalnih ukrepih, ki so bili usmerjeni v javni sektor, češ, saj stiskamo tudi premožnejše sloje,« pravi Ferjančič in dodaja, da je bilo pobud za spremembo ali ukinitev omenjenega davka že več, vendar so se v zadnjem času sogovorniki precej hitro menjali.
Trenutno stanje pa je takšno, da si tisti, ki to možnost imajo, precej pomagajo s tujino (za kupca končne cene nekaterih dražjih vozil v Sloveniji in Nemčiji objavljamo v tabeli, zraven pa za primerjavo še Danske, saj so tam avtomobili po obračunanih davkih daleč najdražji v EU), kar po Ferjančičevih besedah velja zlasti za zelo draga vozila, drugi pa se prilagodijo in si kupijo avtomobile z manjšimi motorji. »V vsakem primeru država izgublja,« pravi Ferjančič, s katerim se strinjajo tudi naši sogovorniki pri uvoznikih znamk Mercedes in BMW. Pri prvih so nam povedali, da se je zmanjšala prodaja vozil nad 2500 ccm prostornine, predvsem v srednjem segmentu vozil, v višjih razredih in športnih izvedenkah, v katerih manjših motorjev ni na voljo in je ta davek visok, pa kupci iščejo rešitve izvoza in registracije v tujini.
