Jeseni bi lahko bilo znano, odpis kolikšnega dela bančnih posojil potrebuje skupina Tuš Holding Mirka Tuša in ali mora za dolgoročno preživetje osrednje družbe Engrotuš poiskati finančno močnega strateškega partnerja.
Po uspešni prodaji Tušmobila, od katere naj bi skupina Tuš Holding oziroma njeni upniki prejeli okoli 120 milijonov evrov kupnine, naj bi namreč prišlo na vrsto še prestrukturiranje finančnih obveznosti drugih Tuševih družb. Tako naj bi banke v mednarodnih krogih že začele iskati finančnega svetovalca, ki jim bo pomagal pri ustreznih rešitvah za prezadolženo skupino.
Izbrali naj bi ga v naslednjih nekaj tednih, njegova prva naloga pa bo pregledati aktualne poslovne rezultate, projekcije in predvsem gibanje zadolženosti. Tako naj bi najkasneje v šestih mesecih ugotovili, kakšno je realno finančno stanje Tuševe skupine, s tem pa bodo banke in drugi upniki dobili jasno sliko o tem, kakšni ukrepi so potrebni za uspešno sanacijo (po novem le še) trgovskega imperija.
Težke razmere na domačem trgu
Kako so lani poslovali Engrotuš in druge Tuševe družbe, naj bi bilo znano šele v začetku maja, ko bodo slovenska podjetja objavila prve poslovne rezultate. Še v začetku leta je bilo stanje vse prej kot rožnato. Kljub drugačnim pričakovanjem so se čisti prihodki od prodaje v letu 2013 zmanjšali za sedem odstotkov, na 655 milijonov evrov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa je bil manjši za kar 14 odstotkov. Padel je tik pod 40 milijonov evrov.
Dosti večjo težavo predstavljajo negativni trendi na domačem trgu. Realni prihodek v trgovini na drobno se je v lanskem letu obdržal na ravni tistega iz leta 2013, vendar je brez upoštevanja dražjega motornega goriva zabeležil 0,6-odstotni padec. Največjim trem trgovcem, Mercatorju, Sparu in Engrotušu, vse bolj dihajo za vrat tudi diskontni trgovci. Hofer, Lidl in Eurospin se širijo in pridobivajo tržni delež, po podatkih iz leta 2013 pa njihovi prihodki rastejo po desetinvečodstotni stopnji. Po naših informacijah so največji kos v zadnjem obdobju odtrgali ravno Engrotušu. Ta je v letu 2013 doživel 10-odstotni upad prihodkov.
Preobrnil poslovanje,a denarja premalo
Kljub temu naj bi Tuševa trgovska divizija počasi, a zanesljivo okrevala. Po nekaterih informacijah naj bi lani dosegla rast, do pozitivnega premika pa naj bi prišlo od decembra lani. Da tekoči rezultati prvega četrtletja krepko presegajo lanske, so nam potrdili tudi v Tuš Holdingu. K izboljšanju poslovnih rezultatov je nedvomno pripomoglo tudi dejstvo, da se je na položaj direktorja Engrotuša sredi lanskega leta zavihtel sam Tuš in z ekipo začel bdeti nad poslovnim prestrukturiranjem.
A vse kaže, da mu bo zmanjkalo časa. Čeprav so od leta 2011 do danes odplačali že za več kot 200 milijonov evrov glavnic in obresti, je k temu po dostopnih podatkih pripomogla predvsem prodaja Tušmobila. Četudi upoštevamo, da je imela Tuševa skupina v začetku lanskega leta nakopičenih za skoraj 450 milijonov evrov finančnih obveznosti, mora bankam in drugim upnikom v naslednjih letih še vedno vrniti v grobem več kot 300 milijonov evrov.
Že preprosti izračuni pokažejo, da skupina Tuš Holding tega denarja nima in ga z rednim poslovanjem ne bo mogla ustvariti. V letu 2013 je pri poslovanju ustvarila za skoraj 30 milijonov evrov denarnih sredstev. Manjši del je porabila za naložbe, veliko večino pa je namenila stroškom finančnih obveznosti. Samo za obresti je šlo slabih 15 milijonov evrov, tako da so se posojila dejansko zmanjšala za vsega devet milijonov evrov. Glede na to bi lahko skupina Tuš Holding potrebovala tudi več deset let, da bi vrnila vsa posojila, kar pa za banke verjetno ni sprejemljivo.
Možen delni odpis dolgov in strateški partner
Celjski podjetnik se je še leta 2011, ko so mu banke zaradi neplačevanja obveznosti grozile celo z insolvenčnimi postopki, z njimi dogovoril za enoletni moratorij in postopno odplačilo dolgov. Obljubil jim je vračilo celotnega denarja, kot zavarovanje pa jim je dovolil vpis zastavne pravice na njegovem poslovnem imperiju. Kljub temu obstaja vedno večja verjetnost, da se bodo morali v bankah posloviti od dela sredstev, ki so jih posodili Tušu.
Četudi je temu res uspelo trende poslovanja obrniti navzgor in bo hitreje zmanjševal zadolženost, naj bi Tušev imperij po besedah naših virov za uspešno finančno sanacijo potreboval kombinacijo ukrepov. Lahko bi po zgledu postopka prisilne poravnave prišlo do delnega odpisa finančnih obveznosti, izključena pa ni niti konverzija dela bančnih terjatev v kapital. To pomeni, da bi se moral Tuš odpovedati (delu) lastništva v Engrotušu oziroma ga bodo banke slej ko prej tako kot nedavno Tušmobil prodale tujemu, finančno močnejšemu strateškemu partnerju. Da si v bankah prizadevajo za to možnost, smo v Dnevniku že poročali. Pred časom naj bi ga hotele povezati s podjetjem Plodine z Reke, drugim največjim trgovcem na Hrvaškem.
