Čeprav se danes popoldne na Jesenicah obeta precej vroča razprava, saj imajo domačini in občina Jesenice k razgrnjenim načrtom precej pripomb, sta vodstvi Darsa in avstrijskega upravljalca avtocest Asfinag včeraj v avstrijskem štajerskem kraju Most na Muri podpisali sporazum o skupnem financiranju širitve karavanškega predora.
150 milijonov pade na našo stran
Projekt je ocenjen na 312 milijonov evrov, na slovensko stran pa bo »padlo« 150 milijonov. Najprej bodo zgradili novo predorsko cev, vanjo speljali ves promet in začeli temeljito obnavljati obstoječo iz leta 1991. Po prvotnih napovedih Darsa naj bi se gradnja začela že prihodnjo jesen, a se ta, kot vse kaže, odmika, saj je zdaj javno objavljen nov datum začetka del šele leto 2017. Celoten projekt naj bi bil končan enkrat do konca leta 2022. Da usodo skupnega predora bolj ali manj krojijo Avstrijci, je jasno že iz stalnih zapor, ki jih zaradi obnove po večini povzročajo Avstrijci, včeraj pa je po poročanju Slovenske tiskovne agencije avstrijska tiskovna agencija objavila, da bi oni lahko lopate v predor zasadili že letos, češ da potrebujejo le še en nov most na avstrijski strani predora.
Pri nas pa najprej potrebujemo sprejete državne prostorske načrte, gradbeno dovoljenje, izbiro izvajalca in predvsem zagotovljen denar. Tako bodo danes na Jesenicah domačini in občina predstavnikom ministrstev za okolje in prostor ter za infrastrukturo še enkrat predstavili vrsto zahtev, ki so jih doslej načrtovalci enostavno prezrli.
Precej pripomb k državnim načrtom
Na Jesenicah se med drugim ne strinjajo z načrtovanimi deponijami izkopanega materiala. Most na Hrušici, po katerem naj bi material vozili, je tudi prešibak za težke tovornjake, zato zahtevajo njegovo obnovo, prav tako tudi urejeno krožišče na Hrušici. Tovornjaki bodo ob gradnji še bolj uničili cesto od Hrušice proti Jesenicam in tudi v smeri proti Kranjski Gori, zaradi česar so na nogah tudi na tem koncu Gorenjske. Zaradi štiri leta dolge gradnje bo vsekakor trpel turizem v Zgornjesavski dolini. Med zahtevami občine Jesenice pa je tudi brezplačen prenos zemljišč na območju platoja Karavanke v enakem obsegu, kot jih bo država potrebovala za ureditev deponij, ki so v lasti občine Jesenice. Skrbi jih tudi, kako bo z izviri pitne vode. Pred četrt stoletja, ko se je gradila prva cev, so namreč usahnili nekateri studenci, ki so oskrbovali ta del Gorenjske s pitno vodo.
