Imenovanje Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva v zadnjih izdihljajih Pahorjeve vlade je kot sporno že večkrat označil poslanec SDS Vinko Gorenak. Poslanska skupina SDS je pred nekaj dnevi generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja in tedanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja celo kazensko ovadila, komisija za preprečevanje korupcije pa je včeraj medije seznanila, da je tudi njihova preiskava ugotovila znake korupcije pri imenovanju Škrleca. Dokument, ki v glavi sicer nosi datum 31. marec, je v četrtek sprejel senat KPK, v katerem sta tokrat sedela le predsednik Boris Štefanec in njegov namestnik Igor Lamberger.
Kombinacija dveh postopkov
Zapleti okoli Škrlečevega imenovanja segajo v konec leta 2011, ko je bil na razpisu izbran za generalnega direktorja. V času izbora ni bil tožilec, toda to ni bila ovira, saj zakonodaja omogoča dva postopka imenovanja – eden je predviden za funkcionarje, ki niso tožilci, drugi pa je poziv znotraj tožilskih vrst. Čas od izbire do imenovanja se je zavlekel, medtem pa je Škrlec pridobil status tožilca. Zato je zanj začel veljati drugi postopek, po katerem ga je februarja 2012 – tik pred slovesom tedanje vlade – kot edinega kandidata imenoval nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. Janševa vlada je nato Škrleca hipoma razrešila, generalni tožilec Zvonko Fišer pa ga je na funkcijo vnovič imenoval kot vršilca dolžnosti.
Škrlec je po zapletu sprožil upravni spor zaradi domnevno neupravičene razrešitve, toda upravno sodišče je presodilo, da sta vrhovno tožilstvo in pravosodno ministrstvo napačno kombinirali dva različna postopka imenovanja.
»Izpolnjeni znaki korupcije«
Dvočlanski senat KPK je sprejel podobno stališče kot upravno sodišče. Štefanec in Lamberger sta zavzela celo stališče, da sta Fišer in Zalar Škrlecu neupravičeno omogočila nepremoženjsko korist, »s čimer so izpolnjeni tudi vsi znaki korupcije,« kot med drugim piše v končnem poročilu nadzora.
Zvonko Fišer včeraj še ni prejel obremenjujočega poročila, čeprav ga je KPK že poslal medijem, kar so na tožilstvu komentirali kot »nenavadne manire«. Odločitve zato ni mogel konkretno komentirati, vztraja pa, da je postopek vodil skrbno. Že v odzivu na vmesno poročilo KPK je zapisal, da je šlo tedaj za novo zakonodajo, ki so si jo na tožilstvu tolmačili v dobri veri in jo konec koncev razumeli enako kot na pravosodnem ministrstvu, ki je zakonodajo pripravilo.
Aleš Zalar, ki se je po negativni (vmesni) odločitvi tudi vrhovnega obrnil še na ustavno sodišče, je postopek KPK označil za škandalozen in napovedal celo morebitno odškodninsko tožbo zoper državo. Po njegovih besedah se je KPK »izredno mudilo«, da je prehitela odločitev ustavnih sodnikov.
