Nacionalno fronto (FN), ki je v zadnjih letih postala ena od treh velikih francoskih strank, pretresa hud spor med sedanjo voditeljico in njenim očetom, ki je stranko vodil v letih 1972–2011. Marine Le Pen meni, da je Jean-Marie Le Pen preveč skrajno desni, zaradi česar mu ne bo dovolila, da bi bil kandidat stranke na decembrskih regionalnih volitvah. To mu je verjetno povedala v sredo, ko se je z njim pogovarjala na štiri oči. Vsekakor je to hud udarec za 86-letnega Le Pena, ki je nameraval kandidirati na čelu liste v jugovzhodni regiji, v kateri ima FN največ podpore, zdaj pa bo najbrž postal politično povsem nepomemben.
Tudi 46-letni Le Penovi, ki mora izbirati med svojimi velikimi političnimi ambicijami in ljubeznijo do očeta, ni lahko. V sredo ga je v pogovoru za dnevnik Le Monde obtožila, da »vodi samomorilsko politiko«. Dodala je: »FN noče biti talka njegovih provokacij, njegov cilj je škodovati stranki.« Že dolgo tleči konflikt med nekdanjim vodjem stranke, ki je samo še njen častni predsednik, in sedanjim vodstvom FN, ki poskuša izboljšati strankino zunanjo podobo, se je v zadnjih dneh zaostril, potem ko je prejšnji teden po radiu 86-letni Jean-Marie Le Pen znova izjavil, da so plinske celice »podrobnost druge svetovne vojne«. Pred nekaj dnevi pa je v pogovoru za skrajno desni časopis Rivarol branil maršala Philippa Pétaina, ki je med drugo svetovno vojno na čelu vichyjske Francije sodeloval z nacisti.
Še vedno skrajno desna
Le Penova si od leta 2011, odkar je na čelu stranke, prizadeva, da bi FN postala za večino Francozov sprejemljiva stranka, saj ji drugače kot očetu ni dovolj, da je v opoziciji. Tako se izogiba verbalnim izpadom, zaradi katerih je imel Le Pen, kadar je zlonamerno podcenjeval holokavst ali se je šel rasista, opraviti s sodiščem. Prav tako je iz stranke zaradi rasističnih izjav izključila posameznike, med drugimi obritoglavce. Vendar po dnevniku Le Monde FN ostaja skrajnodesničarska stranka, saj so spremembe bolj površinske. Povsem nekaj drugega naj bi pred 20 leti uspelo Gianfrancu Finiju, ki je kot voditelj Mussolinijevih fašistov stranko preobrazil v klasično desničarsko stranko. Tako se drugače kot Fini glede Mussolinija Le Penova v imenu FN še vedno ni dovolj jasno opredelila do Pétaina, pa tudi ne do nekaterih drugih kočljivih vprašanj. Poleg tega še vedno vztraja pri tem, da morajo imeti Francozi prednost pri zaposlovanju, stanovanjih in socialni pomoči, kar je v nasprotju z ustavo. Prav tako je skrajno desna, ko (sicer v imenu laicizma) zahteva, da se prepove muslimanske ženske rute in judovska pokrivala kipe na ulici. Prelom z Le Penom potemtakem ni dovolj, da bi se FN znebila pridevnika skrajnodesničarska.
Z novo strategijo je FN lani na evropskih volitvah in letos na departmajskih dobila 25 odstotkov glasov. Nekateri komentatorji menijo, da bi Le Penova po sedanjem sporu z očetom lahko prepričala še več volilcev, da FN ni več skrajnodesničarska.
Še včeraj zjutraj je 33-letni podpredsednik FN Florian Philippot, ki velja za najpomembnejšega svetovalca Marine Le Pen in ki je decembra priznal, da je homoseksualec, na twitterju zapisal: »Politični prelom s JMLP je odslej popoln in dokončen. Na pobudo Marine Le Pen bomo zelo hitro sprejeli potrebne odločitve.« Le Penova naj bi tako žrtvovala očeta, ki je postal nevaren za vse uspešnejšo stranko.
