Genska tehnologija (poznana tudi kot genski inženiring) se je prvič začela uporabljati leta 1970. Je ena novejših metod, ki uvaja nove lastnosti mikroorganizmov, rastlin in živali. Genska tehnologija se danes uporablja pri biotehničnih procesih v industriji, proizvodnji zdravil, cepiv, postopkih diagnosticiranja in genski terapiji ter pri pridelavi kmetijskih rastlin.
Z gensko tehnologijo proti lakoti v svetu, toda…
Najpomembnejši vidik rabe GSO je predvsem v poskusu rešitve problema lakote na svetu. Ob upoštevanju, da se bo število ljudi na Zemlji v prihodnjih sto letih povzpelo na deset milijard, bi se morala kmetijska proizvodnja, če naj zadosti prehranskim zahtevam tolikšne populacije, podvojiti. S sedanjimi obdelovalnimi površinami tega ni mogoče doseči, sploh ker površina obdelovane zemlje nenehno upada. Biotehnologija bi lahko omogočila vzgajanje posameznih rastlinskih vrst na neobdelovalnih površinah in ustvarila rastlinske vrste, odporne proti različnim podnebnim razmeram. Te bi imele znatno večji pridelek in bi zmanjšale izgube, ki jih pridelkom povzročijo napadi žuželk in parazitov. Zato bi vzgajali bolj zdravo živino, odpornejšo proti okužbam in parazitskim boleznim, ki bi tudi hitreje rasla. Vse to bi lahko spodbudilo in pospešilo razvoj najrevnejših držav sveta. A to je le en vidik GSO.
Kakšne so dolgoročne posledice?
Pomisleki potrošnikov in strokovne javnosti v Evropi o GSO se povečujejo tako zaradi negativnih okoljskih vplivov kot zdravstvenih posledic. Vse bolj se zavedamo pomena zdravega načina življenja ter vpliva, ki ga ima nanj način pridelave hrane. Vse več je raziskav, ki kažejo na pomanjkljivo poznavanje dolgoročnih vplivov GSO na zdravje ljudi in živali ter na okolje. Genske spremembe na organizmih se pokažejo šele nekaj generacij pozneje, zato je zelo pomembno, da se študije izvajajo dolgoročno in kontinuirano. Prav zato, ker se bodo prave posledice GSO pokazale šele mnogo kasneje, potrošniške organizacije menijo, da je treba pri gojenju upoštevati načelo previdnosti, pri prometu oziroma trgovanju pa načelo jasnega označevanja izdelkov, ki jih vsebujejo. Potrošniki v Evropi in tudi drugje po svetu še vedno v večini (več kot 60 odstotkov) ali zavračajo prisotnost GSO v hrani ali pa zahtevajo pravico do izbire in jasno označevanje ter sledljivost živil od semena oziroma rastline do končnega izdelka, pojasnjujejo v Zvezi potrošnikov Slovenije.
V Evropski uniji le Monsantova koruza
Gensko spremenjeni organizmi so zaradi vpliva multinacionalk in farmacevtske industrije postali pomemben del pridelave krme in hrane po svetu. V svetu je z gensko spremenjenimi poljščinami posejanih okoli 10 odstotkov kmetijskih površin, največ z bombažem in sojo, nekaj manj s koruzo. Največ teh površin je v ZDA, Argentini, Braziliji in Kanadi. V Evropski uniji je pridelava gensko spremenjenih poljščin že petnajst let predmet vroče polemike. V državah članicah pridelujejo le eno vrsto gensko spremenjenega proizvoda – Monsantovo koruzo MON810, in to v glavnem v Španiji. Devet članic Unije je njeno pridelavo že popolnoma prepovedalo: Avstrija, Bolgarija, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Poljska. V Sloveniji na poljih ne gojimo gensko spremenjene koruze in krompirja, tudi poskusov na poljih ne izvajamo, je pa kar nekaj podjetij, ki proizvajajo gensko spremenjene izdelke v zaprtih prostorih ali se ukvarjajo z raziskavami.
Slovenija bo izkoristila dodatno zaščito
Slovenski zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami je eden najstrožjih v Uniji ter predvideva prijavo vsake pridelave GSO in upoštevanje ustreznih varovalnih pasov. Evropski parlament je v začetku letošnjega leta potrdil nova pravila za GSO, ki članicam Evropske unije omogočajo omejitev ali prepoved pridelave gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju, tudi če je ta dovoljena na evropski ravni. Prepoved je mogoča ne le iz zdravstvenih in okoljskih, temveč tudi iz socioekonomskih razlogov – na osnovi javnega mnenja. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je napovedal, da bo Slovenija vsekakor izkoristila možnost dodatne zaščite. Pojasnil je, da bo prepoved mogoče doseči na dva načina. Prva možnost bo v fazi registracije na evropski ravni, druga pa, ko bo GSO na evropski ravni registriran, a se bo lahko posamezna država bojevala, da jo iz tega izvzamejo. Države, ki se bojujejo proti GSO, bi lahko zahtevo za omejitev ali prepoved pripravile skupaj, Slovenija pa bo v vsakem primeru pripravila svoj pravni akt. (rš)
