Petermanova je kot primer nepredvidljivosti vpliva gensko spremenjenih organizmov (GSO) poudarila zeleno, ki je že sama po sebi "rahlo strupena" in se je zato ne sme pojesti preveč. Gensko spremenjena, ki so jo eksperimentalno gojili, je bila običajno "lepša", a je začela v četrti generaciji izločati ogromno strupa, ki ga že tako in tako vsebuje. Poskusno gojenje so zato takoj ustavili. Težave so se pojavile tudi pri soji, ko so ji dodali gen brazilskega oreška. Ker je gen pri mnogih povzročal alergije, se je tudi ta eksperiment neslavno končal.

Večina anketirancev, ki so sodelovali v letošnji raziskavi, v GSO ni videla nikakršnih prednosti, tisti, ki pa so jih, so najpogosteje navajali cenejšo hrano in manj uporabe pesticidov. V desetih letih gojenja soje, koruze in bombaža se je po besedah Petermanove pokazalo, da je v ozadju tega le želja po čim večjem dobičku: "Ni bilo dokazano, da se pri tem res uporablja manj pesticidov kot sicer. Prav tako ni dokazov, da je pridelek dolgoročno boljši. Tako kot pri konvencionalnem gojenju poljščin je katera letina boljša, katera pa slabša".

V Sloveniji je že dovoljeno gojenje gensko spremenjene soje in koruze, a za zdaj hrane gensko spremenjenih organizmov na naših policah po besedah Petermanove še niso našli. Na morebitnem občinskem referendumu pa bi se, kot je pokazala raziskava (sofinanciralo jo je kmetijsko ministrstvo), skoraj devet od desetih vprašanih izreklo za občino brez GSO.

Slabih 85 odstotkov anketiranih je menilo, da je bilo o vplivih GSO premalo raziskav, pa tudi, da so o tej tematiki premalo informirani. Ob tem se je Petermanova zavzela proti apriorni naravnanosti glede GSO zunaj kmetijstva, saj jih v farmacevtski industriji že dalj časa uspešno uporabljajo. Na tak način na primer pridobivajo kakovostnejši inzulin ali vitamin C: "To se ne dogaja v naravi, kjer lahko gensko spremenjeni organizmi vplivajo na biodiverziteto, ampak v zaprtem sistemu, ki je tudi nadzorovan. Tako nista izpostavljena ne človek ne okolje. Kar v tem procesu pridobijo, pa je kemikalija, ne gensko spremenjeni organizem".