Na sojenje je bil kot priča povabljen tudi sprva ovadeni bivši župan Mohor Bogataj, ki je sodišče obvestil, da je »na turističnem potovanju«, dokazil ni predložil. Mohor Bogataj je bil namreč župan tudi ob nastanku spora med občino in zadrugo v času njegovega mandata do leta 2006. Ko je bil leta 2010 ponovno izvoljen za župana, je Mohor Bogataj sklenil v manj kot mesecu dni sodno poravnavo za 620.000 evrov; denar je bil nakazan na fiduciarni račun odvetnika Kristijana Gnilšaka. Ta je medtem hkrati sestavljal tudi politično koalicijo Mohorja Bogataja in sklenil še pogodbo za pravne storitve, za katere je do konca leta 2013 prejel še okoli 300.000 evrov. Občan Aleš Sladojević je oba ovadil zaradi suma nepravilnosti pri poravnavi, ki se je zgodila izredno hitro in jo je mestni svet potrjeval za nazaj. Bistveno pa je, da se je šele včeraj izvedelo, kje je končal denar z odvetnikovega posebnega računa.
Dvig ogromne vsote
Poravnava je bila sklenjena 25. novembra 2010, Gnilšak pa je le slab mesec kasneje dvignil s posebnega računa 364.000 evrov, še 55.000 pa jih je nakazal na druge račune. Ko je aprila 2011 prispel z MO Kranj še drugi obrok, je dvignil v gotovini ali nakazal na druge račune še 200.000 evrov. Vse to mu je omogočala pogodba o upravljanju denarnih sredstev, ki jo je s Francem Teranom sklenil sredi decembra 2010.
Oba obtožena sta včeraj zatrdila, da sta vse medsebojne obveznosti uredila, kje pa je dejansko končal denar, je »poslovna skrivnost«. Tožilstvo jima očita oškodovanje za 565.000 evrov, ker je bil manjši del skupne vsote 620.000 dejansko nakazan upnikoma, Gorenjski gradbeni družbi (prej Cestno podjetje Kranj) in podjetju Zveza, ki ga je sicer soustanovila prav Stanovanjska zadruga Gorenjske. In če so kranjski davkoplačevalci v za mnoge sporni poravnavi odšteli lepo vsoto zadrugi, je včeraj postalo jasno, da je večino denarja dvignil obtoženi Gnilšak, ki je s tem denarjem plačeval tudi osebne račune. Franc Teran je potrdil, da je bil tak njun medsebojni dogovor. Še preden je bila izvedena poravnava, pa je odvetnik Gnilšak odkupoval terjatve po nižji ceni tudi od drugih upnikov, saj so bili računi SZG veliko časa blokirani, zadruga pa obremenjena tudi s hipotekami upnikov.
Denar je generična stvar
Tožilstvo obema očita, da sta kazniva dejanja storila s tem, ko v času priliva denarja iz poravnave nista poravnala dolgov do obeh upnikov. Vendar obtožena menita drugače: ni pravne osnove za obtožbo, ker dejansko ni bilo nikakršnih razlogov, da bi upnikoma kar koli nakazovala. Kajti – sosledje datumov je res zanimivo – tri dni pred dvigom velikega zneska v gotovini s svojega računa je odvetnik Gnilšak odkupil tudi terjatev Gorenjske gradbene družbe do SZG in tako ta ni gradbincu ničesar dolgovala, dolžnik je bil Gnilšak. Prav tako je bil že avgusta sklenjen ustrezen sporazum med hčerinsko Zvezo in lastnico SZG o načinu poplačila. Zato oba obtožena zatrjujeta, da ni bil nihče oškodovan in še manj izneverjen. Gnilšak tako ponovno opozarja, da vse storjeno ni niti prekršek, še manj kaznivo dejanje, in kaže na nestrokovno delo tožilke Vesne Primožič.
V dolgem zagovoru je prebral tudi delčke mnenj, stališč pravnikov Cirila Ribičiča, Lojzeta Udeta, Mihe Juharta ter drugih strokovnjakov v podkrepitev zakonitosti svojih ravnanj, kjer je posebno pozornost namenil naši ustavi in njenim definicijam zasebne lastnine, gospodarske pobude in s tem povezanih človekovih pravic. Med drugim je ugotovil tudi tole: »Denar je generična stvar.« (Generičen po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni »značilen za ves rod« in »pojem, ki označuje splošne značilnosti«.) Gnilšak je leta 2013 prodal odvetniško pisarno in zdaj ne živi v Sloveniji, niti nima premoženja.
Sodišče bo delo nadaljevalo z zaslišanjem prič, verjetno pa se bo s potovanja prej ali slej vrnil tudi nekdanji kranjski župan Mohor Bogataj. Slednji je namreč scenarij poravnave izvedel dobesedno v nekaj dneh po prihodu na oblast in s tem omogočil, da je denar kot generična stvar pristal (tudi) v zasebnem žepu njegovega sodelavca, ki vztrajno ponavlja, da tako pot ščiti vsa naša pozitivna zakonodaja.
