Med pretežno bosanskimi gradbenimi delavci, ki jih je slovenski podizvajalec pod taktirko Elvisa Kaltaka v nemškem Wolfratshausnu pustil brez trimesečnih plač, je bil tudi Slovenec. Na Kaltakovo podjetje ga je napotil kar zavod za zaposlovanje, čeprav podjetje že takrat ni plačevalo davkov in socialnih prispevkov za delavce.
Delavec, ki mu je po izgubi službe v SCT pripadlo 18-mesečno nadomestilo za brezposelnost, se je temu po lastnih besedah po enem mesecu odpovedal in začel leta 2011 delati za takratno Kaltakovo podjetje Kaltgrad. A s podjetjem so se že po nekaj mesecih začele težave in delavci niso dobili zasluženih plač. Toda 18-mesečno nadomestilo za brezposelnost je delavcu splavalo po vodi. Pravzaprav se sploh ni mogel prijaviti v evidenco brezposelnih, saj ga podjetje ni odpustilo. Če bi dal odpoved sam, pa do nadomestila sploh ne bi bil upravičen. Tako se je – brez denarja in pomoči države – ujel v začarani krog podjetij nabiralnikov, ki Kaltaku služijo za izvažanje delavcev na delo v tujino. Za Kaltgradom (pozneje preimenovanim v Tomograd) je naš sogovornik delal še za Bis gradnje in nazadnje za Birogradnje. Zdaj se Kaltaku na limanice ne bo več pustil speljati, pravi, a razočaran nad državo tudi na njeno pomoč ne računa. »Star sem 57 let, ampak upokojitve ne bom dočakal kmalu. Kaltak zame ni plačeval nobenih prispevkov,« opozarja.
Zavod krivi molčeče delavce
In ni edini. Nobeno od Kaltakovih podjetij že od leta 2011 ne plačuje davkov in socialnih prispevkov za delavce, čeprav po besedah Marka Tanasića iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ves čas zaposlujejo od 50 do 100 ljudi.
Kljub temu je brezposelne delavce Kaltakovim podjetjem vse do leta 2012 pridno pošiljal tudi zavod za zaposlovanje. Leta 2011 je v podjetje Tomograd na 13 prostih delovnih mest napotil 24 brezposelnih oseb, leta 2012 pa v podjetje Bis gradnje na 30 prostih delovnih mest sedem oseb. Za Kaltgrad nam podatkov niso posredovali, ker podjetja v katalogu poslovnih subjektov ni. Po lastnih pojasnilih so s pošiljanjem brezposelnih oseb Kaltakovim podjetjem prenehali šele, ko zadnje delujoče podjetje Birogradnje tega samo ni več želelo. Kaltgrad oziroma Tomograd je po Ajpesovih podatkih že od leta 2013 izbrisan, ker dve leti zapored ni oddal letnega poročila o poslovanju, iz istega razloga zdaj poteka tudi izbris Bis gradenj.
Zavod sicer delodajalcu, ki zaposlenim ne izplačuje plač ali prispevkov za socialno varnost ali kako drugače krši delovnopravno zakonodajo, ni dolžan posredovati delavcev na prosto delovno mesto. A na zavodu poudarjajo, da morajo za to zbrati ustrezna dokazila. »Tu pogosto naletimo na težavo, saj se brezposelne osebe niso pripravljene izpostaviti in podati izjave o kršitvah pri delodajalcu ali podati prijave na inšpektorat za delo.«
Nekaj klikov je očitno prezahtevno delo
Na zavodu torej za pošiljanje brezposelnih k nepoštenim delodajalcem krivijo molčeče delavce. Ob tem pa ne povedo, da bi lahko z nekaj kliki po javno dostopnih bazah podjetja preverjali tudi sami. Objavo prostih delovnih mest očitno zavrnejo le v primeru, če se podjetje znajde v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami. Ta pa je izjemno luknjasta. Vanjo namreč uvrstijo le podjetja, ki jih inšpektorat za delo ali finančna uprava (Furs) oglobita zaradi kršenja delovnopravne zakonodaje. Za povrh zavod nima vzpostavljene samodejne izmenjave podatkov s Fursom, šele zdaj pa pripravljajo vse potrebno za izmenjavo podatkov o nepredloženih oziroma neporavnanih obračunih davkov in socialnih prispevkov.
Kaltakova podjetja se tem dajatvam zadnja štiri leta izogibajo tako, da sploh ne oddajajo letnih poročil o poslovanju, niti tako imenovanih obrazcev REK, na podlagi katerih Furs odmeri plačilo socialnih prispevkov.
Kljub temu pa brez težav prihajajo tudi do dovoljenj za napotitev delavcev v tujino, tako imenovanih obrazcev A1, ki jih izdaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pogoj za pridobitev tega dovoljenja je opravljanje dejavnosti v matični državi. Tudi ZZZS bi to lahko preveril z nekaj kliki po javno dostopnih podatkovnih bazah, a kaj, ko za takšen nadzor »nimajo ustreznih tehničnih in kadrovskih zmogljivosti«…
