Namesto novih priložnosti za podjetja ali večje blaginje državljanov vnašajo pogajanja o velikih trgovinskih sporazumih vse več strahu pred rastočim vplivom multinacionalk. Lahko vlade številnih držav postanejo talke gospodarskih in političnih interesov največjih družb na svetu, bodisi v Aziji, Evropi, Latinski Ameriki ali ZDA?
Zaskrbljenost ni neupravičena. To je spet dokazal Wikileaks z objavo strogo zaupnega dokumenta iz pogajanj o čezpacifiškem partnerstvu (TPP), ki ga lahko multinacionalke namesto za iskanje pravice izkoriščajo tudi za kovanje višjih dobičkov ali kopičenje milijonskih odškodnin. Kako občutljiva je njegova vsebina, dokazuje zahteva, da ostane vsebina javnosti skrita vsaj štiri leta po sklenitvi.
Korporacije nad vladami
»Dokument nakazuje, da bodo lahko bogate in iznajdljive tuje korporacije izpodbijale širok spekter zakonov na državni in celo lokalni ravni,« je zaskrbljen ameriški demokratski senator Charles E. Schumer. Kritiki vidijo eno glavnih težav pri preširoki definiciji investicij, ki vključujejo vse od premoženja, intelektualne lastnine in raznih dovoljenj do finančnih instrumentov podjetij. S tem so multinacionalkam na stežaj odprte neštete pravne možnosti v boju proti vladam za uresničitev lastnih interesov.
Države se bodo tako lahko znašle na zatožni klopi že, če bodo multinacionalkam padli prihodki ali dobički zaradi sprememb v poslovnem okolju – z novo okoljsko, zdravstveno ali drugo zakonodajo. Še več, dovolj naj bi bilo zgolj pričakovanje, da se bo dobiček v prihodnje znižal. Pri tem se bodo korporacije opirale na mehanizem za reševanje sporov med državo in vlagateljem (ISDS), ki omogoča obhod nacionalnih sodišč in iskanje »pravice« prek mednarodne arbitraže. Sistem, ki ščiti podjetja in omogoča enakopravno konkurenčno okolje, lahko torej ohromi politično moč države in njeno suverenost.
Podobna nevarnost preži tudi na evropske države in vlade, ki naj bi se v trgovinskem sporazumu med ZDA in EU (čezatlantski investicijski in trgovinski sporazum – TTIP) spogledovale s podobnimi rešitvami. Slovenijo v tem pogledu »varuje« neprivlačnost za tuja vlaganja. Ameriška podjetja imajo pri nas denimo le za nekaj deset milijonov naložb, kar drastično niža nevarnost potencialnih tožb.
Je panika upravičena?
Medijski trušč, ki spremlja pogajanja o TTIP in TPP, daje občutek, da so sporazumi, ki urejajo razmerja med državami in vlagatelji, novost, pa ni tako. Mehanizem za reševanje sporov in sorodne mehanizme vsebuje vsaj 3000 trgovinskih sporazumov po svetu. ZDA sodelujejo v 51 takšnih sporazumih, med drugim v severnoameriškem trgovinskem sporazumu NAFTA. Kljub temu je Washington v zadnjih 25 letih doživel le 17 tožb tujih korporacij. Ameriška podjetja so na domačih sodiščih v istem obdobju proti vladi vložila kar 700.000 tožb.
A to razmerje bi se lahko po oceni Public Citizen's Global Trade Watch začelo spreminjati, saj bo s podpisom sporazuma TPP dobilo možnost za pravni boj proti ZDA 9000 novih podjetij. Med njimi nemalo izredno bogatih japonskih korporacij, mogočnih avstralskih rudarjev ali celo kitajskih konglomeratov s hčerinskimi družbami (denimo) v Vietnamu, eni izmed dvanajstih držav, vključenih v sporazum TPP. Svoje interese na tujem naj bi po novem lahko uveljavljalo 18.000 ameriških multinacionalk.
Multinacionalke v boju za milijone
Bodo države torej nekoč obžalovale sodelovanje v trgovinskih sporazumih? Avstraliji je danes lahko vsaj delno žal, da je v 90. letih prejšnjega stoletja sklenila trgovinski sporazum s Hongkongom. Na zatožni klopi sedi zaradi zakonodaje o embalaži tobačnih proizvodov, ki med drugim zahteva večja opozorila o škodljivosti kajenja, neprivlačno barvo embalaže in odsotnost logotipov proizvajalcev. Tožnik je Philip Morris Asia, ki mu zaradi protikadilske zakonodaje upadajo prihodki. Na podlagi trgovinskega sporazuma s Hongkongom zahteva odškodnino. Tobačni velikan, ki proizvaja tudi cigarete marlboro, ima po svetu odprtih več front. Od držav zahteva več sto milijonov dolarjev odškodnin. V Urugvaju, iz katerega je moral zaradi protikadilske zakonodaje umakniti sedem od dvanajstih znamk cigaret, zahteva 25 milijonov dolarjev odškodnine.
Če Philip Morris še čaka na razplet sodb, je ameriška rudarska družba Bilcon v primeru proti Kanadi že dosegla zmago na arbitražnem sodišču. Zaradi prepovedi izkopavanja kobalta v rudniku v Novi Škotski, ob obalah katere se parijo redki kiti in delfini, mora Kanada Bilconu nakazati 300 milijonov dolarjev odškodnine. Ameriška družba Owens-Illinois, ki ji je Venezuela odvzela in podržavila dve polnilnici pijač, pa je nedavno iztržila 455 milijonov dolarjev odškodnine.
Mehanizem za reševanje sporov med državo in vlagateljem je v zadnjem primeru več kot očitno rešil multinacionalko pred neupravičenim ravnanjem Venezuele. In prav to je pravzaprav namen takšnih mehanizmov v trgovinskih sporazumih, saj spodbujajo zaupanje in rast obsega tujih vlaganj. Težave seveda nastanejo, ko podjetja takšne dogovore zlorabijo za ustvarjanje pritiskov na vlade in njihove odločitve.
