Večina je pričakovala, da jo bodo obnovili vsaj do praznovanja 120-letnice odprtja leta 2013, kot je predvideval tudi nacionalni načrt za obnovo železniške proge Grosuplje–Kočevje. Tedanji državni sekretar na ministrstvu za promet dr. Peter Verlič je (za revijo Slovenskih železnic) pred sedmimi leti povedal: »Ni ovir, da ne bi čez štiri leta iz Ljubljane do Kočevja peljal potniški vlak.«

Država ostala brez denarja

A se je obnova zaradi pomanjkanja denarja že kmalu upočasnila. Na ministrstvu za infrastrukturo načrtujejo, da se bodo obnovitvena dela na železniški progi do Kočevja predvidoma nadaljevala šele v letu 2016 in zaključila leta 2017. »Glede na razrez proračuna za leto 2015 in nujnost prioritetnega zagotavljanja lastne udeležbe za zaključevanje evropskih projektov v letošnjem letu ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za nadaljevanje del,« pojasnjujejo.

Inšpektor zaprl odsek zaradi dotrajanosti

Železniška proga z ostrimi krivinami in velikimi vzponi – pri Dvorski vasi doseže nadmorsko višino 581 metrov – je za zdaj obnovljena le do Lipovca. Odsek od Lipovca do Kočevja pa je avgusta 2013, ko so se po zaraščenih in dotrajanih tirih z drezino zapeljali župani občin od Škofljice do Kolpe – inšpektor zaprl. Župani, ki so tudi z vožnjo opozorili na nujnost dokončanja proge, vztrajajo, da bi vlak kot prevozno sredstvo uporabljala množica vozačev, ki očitno ne bo dočakala obvoznice Škofljica. Z obnovitvijo proge bi se nekoliko sprostil promet na cesti Kočevje–Ljubljana. Da pa je potencial potniškega prometa v tej regiji velik, že vsa leta potrjujejo tudi v Slovenskih železnicah. »Na podlagi vseh zbranih podatkov – o zanesljivosti, ugodni ceni, času potovanja, primerljivem z drugimi oblikami prevoza, o številu dnevnih migrantov – menimo, da je uvedba potniškega prometa na omenjeni relaciji prava odločitev,« je na zadnji javni predstavitvi povedal Janez Krivec iz Slovenskih železnic.

Proga dobra le za tovorni promet

Trenutno po »kočevski« železniški progi vozijo le tovorni vlaki. Večina jih vozi do skladišča naftnih derivatov na Ortneku (prvi vlak je po obnovljenih tirih po tamkajšnje blago prispel 23. februarja 2012 iz Madžarske), nekaj pa jih prevaža hlodovino. Železniška proga, na kateri je bil redni potniški promet ukinjen leta 1972, je bila v preteklosti namenjena predvsem izvozu blaga, saj, kot v svoji knjigi navaja upokojeni inženir in velik ljubitelj železnic Karel Rustja, »so v povprečju iz Kočevja odvažali štirikrat več blaga, kot so ga dovažali«.