Strokovnjaki so v luči prizadevanj za večjo rabo obnovljivih virov energije v Sloveniji predstavili izkušnje in prihodnost OVE, pri čemer so velik poudarek namenili naprednim solarnim tehnologijam. Dotaknili so se finančnih virov in energetskega pogodbeništva ter primerov dobrih praks z omenjenih področij. Ogledali so si pilotni objekt InfraSUN, ki temelji na integraciji najsodobnejših sončnih termalnih tehnologij v enovit sistem ogrevanja in hlajenja prostorov z energijo sonca. Slednji bo kot raziskovalni poligon zagotovo soodločal na tehtnici uporabe inovativnih tehnologij pri ogrevanju in hlajenju stavb v prihodnosti.
Pilotni projekt InfraSUN
Osrednja tema srečanja je bila namenjena področju sončne energije in razvoju s tem povezanih inovativnih rešitev. Ena od takšnih je energijski poligon na strehi IJS, ki jo je predstavil vodja projekta mag. Jure Čižman. Projekt InfraSUN, ki je zaživel sredi lanskega leta, je namenjen prikazu uporabe sonca kot infrastrukture. Ključni sklopi pilotnega objekta so inovativni vakuumski cevni sprejemniki sončne toplotne energije (kolektorji) s hranilnikom toplote, adsorpcijska hladilna naprava s hibridnim hladilnim stolpom, rekuperator toplotne energije in centralni nadzorno-krmilni sistem. Na pilotnem sistemu spremljajo obratovalne parametre, ki dajejo osnovo za analizo zmogljivosti sistema, izračune energetske učinkovitosti, vplivov na okolje in ekonomskih vidikov vgradnje posameznih sklopov ter načina upravljanja. Projekt bo v prihodnosti na podlagi analiz lahko soodločal pri izbiri inovativnih tehnologij ogrevanja in hlajenja stavb.
Stanje na področju OVE v Sloveniji
Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike je povedal, da je letna poraba električne energije v Sloveniji 13.000 GWh, konec leta 2014 pa je bilo v naši državi skupno 3350 sončnih elektrarn s proizvodnjo 250 MW. Dodal je, da je bilo v od leta 2007 do leta 2013 v okviru kohezijskega sklada odobrenih okrog 150 milijonov evrov nepovratnih subvencij za URE in OVE, vgrajena oprema pa je bila v veliki večini dobavljena iz tujine. Če bomo želeli od takšnih ukrepov v Sloveniji imeti gospodarske koristi, bomo morali pri nas kreirati proizvodnjo za tovrstne ukrepe, saj je v preteklem obdobju bilo za to finančnih sredstev dovolj.
V luči prizadevanj za večjo rabo OVE v Sloveniji pa je Andraž Rakušček iz ZRMK dodal, da so toplotne črpalke najbolj učinkovit način zajemanja energije sonca in da v Sloveniji imamo podjetja, ki izdelujejo tovrstno tehnologijo. Levin Pal, IJS CTT ob podpornih aktivnostih Centra za prenos tehnologij in inovacij IJS, pa je opozoril, da je nekaj vreden samo prodan patent, sicer je vse skupaj velik strošek. V centru za podjetnikom ponujajo podporno okolje z razvejeno mednarodno mrežo ustanov.
Energetska pogodbeništva
Mag. Damir Staničić iz IJS CEU je spregovoril o modelu inovativnega energetskega podjetništva, ki deluje tako, da ponudnik energetskega pogodbeništva ponudi podjetju ukrep URE, vanj investira in ga nadzoruje ter si preko učinkov poplača investicijo. Energetsko pogodbeništvo se sicer ne splača pri manjših projektih v vrednosti do 50.000 evrov, saj tovrstne ukrepe navadno spremljajo visoki stroški. V Sloveniji smo prvi projekt na tem področju pričeli v letu 2001, leta 2009 pa smo prešli na koncesije in v tistem letu doživeli prvo eksplozijo tovrstnih projektov. Leta 2012 so vstopili veliki igralci, s čimer smo pridobili dodatne finančne vire in izvedli približno petdeset projektov, lani pa smo vpeljali tudi zasebne finančne vire. Po besedah Damirja Staničića nam trenutno v Sloveniji manjka vitko energetsko pogodbeništvo, torej brez konkretnih ukrepov, le z uvajanjem energetskega menedžmenta v objekte.
Blaža Pospiš Perpar iz podjetja Eltec Petrol je predstavila primere dobrih praks tovrstnega pogodbeništva na javnih objektih. Pri enem od njih so na primer v nekaj letih postopoma dosegli 52-odstotno znižanje porabe energije na osmih objektih, kjer so bile investicije izvedene, pri čemer je šlo bodisi za spremembo rabe energentov bodisi klimatizacije, razsvetljave, ovoja in stavbnega pohištva, dodatne prihranke pa je prinesla uvedba energetskega upravljanja.
Premalo izkoriščeno področje
Projekt EcoFunding, ki slovenske inovatorje s prodročja URE in OVE povezuje z investitorji, izpostavlja pomen energetskega sektorja za Slovenijo. Projekt, namenjen malim in srednje velikim podjetjem (MSP) pri iskanju finančnih virov in rešitev financiranja razvoja eko-inovativnih rešitev, je tako pozitivna spodbuda in korak k morebitni realizaciji poslovnih idej s področja OVE in URE. Sicer je po podatkih Evropske unije med leti 2003 in 2008 kreditiranje MSP-jev zraslo za 133 odstotkov, med leti 2009 in 2012 pa upadlo za 6,5 odstotka.
V splošnem prihaja približno 80 odstotkov kreditov za zagon novih podjetniških idej od bank, za tako imenovani zeleni sektor pa je stanje precej drugačno. Ker gre večinoma za inovativne podjetniške ideje, so zahteve po tveganem in lastniškem kapitalu večje. Tako je treba spodbuditi sodelovanje na strateških energetskih področjih URE in OVE, ga dvigniti tudi na medregijsko raven, odpreti meje in omogočiti naprednim poslovnim idejam preboj v svet. (sč)
