Ali bi brez TEŠ 6 lahko zagotovili zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo v obdobju prehoda k obnovljivim virom energije, so se spraševali razpravljavci na okrogli mizi Quo vadis slovenska energetika v okviru nedavnega sejma Energetika v Celju. Pod vodstvom dr. Petra Novaka, predsednika organizacijskega odbora sejma Energetika, so številni predstavniki z različnih področij slovenske energetike spregovorili o izzivih, ki nas čakajo v prihodnjih desetih letih, ter o vlogi in pomenu obnovljivih virov energije.

Stanje namreč precej spominja na čas pred 27 leti, ko je bil v reviji Podjetnik objavljen članek, v katerem so nekateri strokovnjaki prvič izrazili misel o zaustavitvi rabe primarne energije iz fosilnih goriv. Danes so vse bolj vroče razprave o prehodu k obnovljivim virom energije (OVE). Slovenija je zaradi dogovorov z Evropsko unijo in osnutka nacionalnega energetskega programa (NEP) v podobnih razmerah, poleg tega je po tridesetih letih padla tudi odločitev o gradnji enega izmed največjih slovenskih energetskih objektov - TEŠ 6, pri čemer se v strokovni in laični javnosti pojavlja veliko dvomov o njegovi ekonomski in okoljski upravičenosti.

Matjaž Janežič, direktor HSE, je prisotne spomnil na leto 2020, ko bo Slovenija morala uresničiti zavezo Evropske unije "20-20-25", s katero bomo morali za 20 odstotkov povečati učinkovito rabo energije, za 20 odstotkov zmanjšati emisije toplogrednih plinov in na 25 odstotkov povečati delež obnovljivih virov energije (OVE). Kljub temu da moramo varčevati z energijo, pa po njegovem prepričanju ničelna rast ni realna. Ob tem je opozoril, da bomo tudi v prihodnje potrebovali ustrezen sistem zagotavljanja energije.

Imamo NEP, denarja za izvedbo pa ne

V zadnjih mesecih se na različnih ravneh vrstijo strokovne razprave s področja energetike, na katerih se udeleženci ukvarjajo z vprašanji energetike v Sloveniji. V nesprejetem Nacionalnem energetskem programu (NEP) je sicer zastavljena strategija razvoja virov energije, a se vse zatakne pri denarju. Sogovorniki so se strinjali, da je NEP za državo nujno potreben. Matjaž Janežič je ob tem izpostavil birokratske in dolgotrajne postopke za umeščanje energetskih objektov v prostor, ki bi jih morali skrajšati.

Udeleženci so precej pozornosti posvetili TEŠ 6. Direktor TEŠ Simon Tot je na vprašanje, ali pričakovani razvoj trgovanja z emisijami toplogrednih plinov kakorkoli ogroža blok 6, odgovoril, da ta zaradi emisij ogljikovega dioksida ni ogrožen. Ravno nasprotno, višja ko bo v prihodnje cena ogljikovega dioksida, bolj naj bi se po besedah Simona Tota in Milana Medveda blok 6 splačal. Ob vse ostrejših polemikah glede gradnje tega bloka sta opozorila, da premalo pozornosti namenjamo zanesljivosti in varnosti oskrbe. Kljub temu, da je v naši državi inštaliranih precej različnih virov za proizvodnjo elektrike, smo še vedno zelo odvisni od naravnih danosti in razmer v svetu. Na vprašanje, kaj se bo po zagonu bloka 6 zgodilo z blokoma 4 in 5, je Tot odgovoril, da ju ne nameravajo obnoviti, čeprav bi lahko koristila kot rezerva pri delovanju bloka 6. Nekateri pa v teh dveh blokih vidijo priložnost za izvoz energije v Nemčijo v obdobju prehajanja na OVE.

Bo treba zaustaviti (pre)hitro rast sončne energije?

Čeprav se obnovljivim virom energije v prihodnje ne bomo mogli ogniti, so nekateri razpravljavci izrazili pomisleke, da razvoj OVE financiramo vsi občani na položnicah, in sicer vsak mesec, ter da bo morala država prispevke zato verjetno še letos nekoliko dvigniti. Ob tem so poudarjali zanesljivost in varnost oskrbe z električno energijo in spomnili na letošnji februar, ko je morala Slovenija zaradi nizkih temperatur, ki so povzročile težave pri oskrbi, uvoziti kar 27 odstotkov energije.

V obdobju prehajanja od fosilnih goriv na OVE naj bi imela pomembno vlogo plin in fosilna goriva, predstavniki velenjskega bazena pa so poudarili tudi pomen premoga. Tudi direktor Premogovnika Velenje Milan Medved se je strinjal z idejami, da bodo v prihodnosti pomembni vsi razpoložljivi viri energije, saj napovedi kažejo na povečanje povpraševanja po energiji, še zlasti električni. Po njegovem prepričanju imajo v Velenju dovolj premoga za delovanje bloka 6. Trendi v svetu kažejo, da se bo njegova poraba v prihodnje še povečevala in da bo imel do leta 2030 enako vlogo, kot jo ima danes nafta, ali pa celo večjo. Po njegovem mnenju bi morali fosilna goriva izrabiti kot možnost v vmesnem obdobju prehajanja na OVE. Potrdil je tudi na novo odkrite zaloge premoga v Prekmurju, kjer ga je na voljo več kot 800 milijonov ton.

Med OVE je razumljivo veliko pozornosti pritegnila fotovoltaika. Direktor Borzena Karel Peršolja je spomnil na stroške finančnih spodbud za OVE, ki se v zadnjih letih hitro povečujejo. V letu 2009 so dosegali 23 milijonov, leto pozneje so se podvojili, letos so blizu 100 milijonov evrov. Treba se je zavedati, da za vzdrževanje tovrstne proizvodnje potrebujemo denar. Izmed vseh OVE imajo največji delež pri pridobivanju energije hidroelektrarne, iz sončnih elektrarn pridobimo približno pet odstotkov električne energije. Na drugi strani je izpostavil stroške, ki jih ima shema spodbud s posameznimi OVE in posebej omenil sončne elektrarne, kamor gre četrtina tega denarja. V prvih treh letošnjih mesecih je bilo priključenih 237 novih proizvodnih objektov iz OVE, od tega je 225 fotovoltaičnih elektrarn. Proizvodnja iz teh virov je resda zanimiva zaradi državnih subvencij, a te s položnicami plačujemo vsi. Poudaril je, da moramo dvigniti prispevke za to shemo, saj bo sicer še pred koncem leta zmanjkalo denarja za njeno vzdrževanje.

Subvencije spodbujajo razvoj

Direktor Eko sklada Franc Beravs je na očitke o ceni sončne energije odgovoril, da so razmere v Sloveniji po njegovi oceni zadovoljive. Glede izrabe solarne in toplotne energije se med 27 državami v Evropske unije uvrščamo na šesto mesto. Tudi ta tehnologija ne bi doživela takšnega razmaha, če ne bi bilo subvencij, ki spodbujajo njen razvoj. Inštalirano površino smo v zadnjih letih podvojili na 200.000 kvadratnih metrov, vložki v obliki subvencij pa so po njegovem mnenju sorazmerno nizki. Spomnil je, da je razvoj tehnologij za proizvodnjo elektrike iz fosilnih goriv potreboval kar sedemdeset let, da je prišel do tržne cene. Direktor Elektro inštituta Milana Vidmarja (EIMV) Boris Žitnik je predstavil zadnje rezultate raziskave o pametnih omrežjih, ki bi jih morali nujno začeti graditi, če nameravamo povečevati OVE v omrežju. OVE so po njegovih ugotovitvah dokaj nestanovitni viri, ki niso vedno na voljo, povečevanje njihovega deleža pa vpliva na razmere v omrežju. Če se bo tako nadaljevalo in omrežja ne bomo nadgradili, bo postalo nestabilno. Strokovnjaki so ocenili, da bi za to v naslednjih desetih letih potrebovali 320 milijonov evrov.