Investitorji novih objektov kot tudi lastniki ali upravljalci starih, ki jih bodo obnavljali, bodo morali po novem povsem spremeniti odnos do energije in uporabe obnovljivih virov energije, saj bodo morali med drugim zagotoviti do 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov.
Kot pravi dr. Peter Novak, glavni avtor omenjenega pravilnika, ki je ob sprejemu doživel precej pripomb in tudi kritik, se novi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah bistveno razlikuje od starega po tem, da so v njem predpisane zahteve, koliko kilovatnih ur energije lahko največ porabi posamezna stavba. Poleg tega predpisuje tudi največjo vgrajeno moč posameznih ogrevalnih naprav. Projektantu natančno predpisuje debelino toplotne izolacije, kakovost oken, toplotno zaščito pred sončnim obsevanjem, velikost in izkoristek kotlov ter podobno. Določena je tudi kakovost posameznih vrst vgrajenih naprav za ogrevanje in hlajenje. Tega stari pravilnik ni določal, zato so bile ogromne razlike med izračuni na papirju in dejanskim stanjem.
Električnim bojlerjem bo odklenkalo
Ogrevanje tople vode z električnim bojlerjem je po novem pravilniku tako rekoč prepovedano. Namesto elektrike naj bi lastniki stanovanjskih objektov v prihodnje poskrbeli za uporabo obnovljivih virov energije. Vsak lastnik nove oziroma obnovljene stavbe bo moral zagotoviti vsaj 25 odstotkov celotne moči iz obnovljivih virov, kot so sonce, voda, biomasa, toplotna črpalka, veter in podobno. Sogovornik ob tem pravi, da je bilo na izobraževalnih delavnicah o novem pravilniku, ki se jih je udeležilo že okoli 750 arhitektov in inženirjev, pogosto izrečeno vprašanje, kako zagotoviti tolikšen delež iz obnovljivih virov. Po njegovem prepričanju bo to relativno preprosto doseči. V zasebnih hišah bodo to dosegli, če bodo imeli na strehi vgrajenih osem kvadratnih metrov sončnih kolektorjev. Tudi lastniki toplotnih črpalk, sploh če imajo ali bodo vgradili sistem za rekuperacijo odpadne toplote, bodo brez težav dosegli omenjeni delež. Prav tako bodo to lahko dosegli lastniki kotlov na biomaso, posebno tam, kjer bodo vgradili kotle na uplinjanje, medtem ko naj bi bila uporaba sončnih celic za te namene bolj izjema kot pravilo. V nizkoenergijskih zasebnih hišah bodo lastniki lahko dosegli celo do 90 odstotkov energije iz obnovljivih virov. Podobno kot za zasebne hiše velja tudi za poslovne in vse druge objekte.
Po izkušnjah iz prakse pa dr. Novak ugotavlja, da investitorji zasebnih hiš že zdaj gradijo ali obnavljajo svoje objekte v skladu z novim pravilnikom oziroma ga mnogi že precej presegajo. To se je med drugim pokazalo tudi v pravkar zaključeni akciji Iščemo najbolj varčne objekte v Sloveniji.
Več težav oziroma manj pripravljenosti za nove zahteve pa je pri investitorjih za trg in pri investitorjih javnih objektov, ki gledajo samo na čim nižje investicijske stroške, niso pa jim mar dolgotrajna uporaba objektov in s tem povezani visoki obratovalni stroški. Po prvem juliju se bodo razmere za take in podobne investitorje močno zaostrile, zato dr. Novak vsem potencialnim investitorjem svetuje, naj se še pred odločitvijo o gradnji ali obnovi temeljito pogovorijo z vsemi projektanti in drugimi strokovnjaki, ki lahko pomembno vplivajo na rabo energije. Če namreč že pri projektiranju predvidijo različne možnosti rabe obnovljivih virov energije, po sogovornikovem prepričanju sploh ni nujno, da je naložba dražja od »klasičnih« rešitev.
Steklene palače ne bodo prepovedane
Tudi velike steklene palače po njegovem niso prepovedane, če so pravilno projektirane in izvedene. Ob tem je sogovornik omenil stekleno stavbo nekdanje SOP Krški, ki stoji na Litijski cesti v Ljubljani in v kateri so že pred leti uvedli energetsko učinkovite rešitve. Ali pa denimo poslovna stavba Kostak iz Krškega, kjer so zelo uspešno uporabili zemeljsko vrtino, povezano s toplotno črpalko, namesto radiatorjev pa je projektant že pri zasnovi načrtoval cevi v betonskih ploščah, po katerih se pretaka topel zrak in tako ogreva stavbo (glej prilogo Moj dom, ki je izšla 4. marca letos). Prav tako investitorjem predlaga, da poskušajo že v samo konstrukcijo stavbe ali na njeno streho vključiti sončne celice za proizvodnjo elektrike. Ta vir energije zaradi postopnega zniževanja cen sončnih modulov postaja vse bolj zanimiv tudi za investitorje, saj je to naložba, ki prinaša dolgoročne dobičke. Ali pa se, predvsem investitorji javnih objektov, povežejo s proizvajalci elektrike ali distributerji za najem strehe ali fasade. V tem primeru si lahko kar precej znižajo stroške naložbe, hkrati pa po določenem obdobju (12 do 15 let) postanejo lastniki sončne elektrarne in naslednjih petnajst let pobirajo dobičke od sončne elektrarne.
To je le nekaj predlogov v razmislek investitorjem, kako si lahko znižajo stroške investicije in hkrati poskrbijo za obnovljive vire energije. Ob tem pa je sogovornik posebej opozoril, da se investitorji premalo zavedajo, kako visoke stroške jim v dolgoletni dobi obratovanja lahko povzroči nepremišljena investicija. Ob tem je omenil dva najbolj »vroča« primera, gradnjo Onkološkega inštituta in Pediatrične klinike v Ljubljani. Če bi imeli dobre projekte, se po prepričanju sogovornika kaj takega ne bi smelo zgoditi. Z dobro zasnovanim in premišljenim projektom pa si v nasprotnem primeru investitor zagotovi velike prihranke v prihodnosti in celo zaslužke od prodaje elektrike. Ob tem pa je spomnil tudi na posebno določilo v omenjenem pravilniku, ki predpisuje, da morajo biti javni objekti v prihodnje še za 10 odstotkov bolj varčni od drugih.
Brezplačna izolacija
Kot že večkrat doslej je dr. Novak ponovno obudil idejo, da bi morala država tako graditeljem kot tudi tistim, ki obnavljajo svoje hiše, zagotoviti brezplačno izolacijo, saj bi lahko tako dosegla zelo velike prihranke energije v zelo kratkem času, poleg tega pa s tem bistveno razbremenila okolje. Tako pobudo je dr. Novak doslej naslovil že na nekaj bivših okoljskih ministrov, a njegova pobuda pri pristojnih še ni naletela na plodna tla. Zaveda se, da takemu razmišljanju mnogi nasprotujejo, vendar se ob tem sprašuje, kako bomo sicer v prihodnjih letih uresničili vse zahteve iz kjotskega protokola in direktive o obnovljivih virih energije ter druge obveze, ki določajo, da mora naša država do leta 2020 zagotoviti 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov. Če bi država prispevala brezplačno izolacijo za obnovo starih stavb, bi brez večjih težav dosegli te cilje in s tem vplivali tudi na ugodnejšo energetsko bilanco države. Zato pravi, da bo to svojo dolgoletno idejo zagovarjal še naprej. V času finančne krize pa bi bila to za državo še posebno dobrodošla rešitev.
Zamisel o brezplačni izolaciji je za našega sogovornika še posebno pomembna, saj je med lastniki starih hiš ogromno takih, ki si ne morejo privoščiti temeljite energetske sanacije svojega objekta, zato bi s takim pristopom država v zelo kratkem času dosegla začrtane cilje. Revnejši sloji prebivalstva po Novakovem prepričanju namreč ne morejo zaprositi za subvencije, ki jih dodeljuje Eko sklad, saj si ne morejo privoščiti gradnje pasivnih oziroma nizkoenergijskih hiš, pa tudi temeljite sanacije starih objektov ne. Program Eko sklada se mu ob tem ne zdi sporen, vendar se revnejši sloji ne morejo potegovati za ta denar, zato bi morala država zagotoviti dodaten denar za izolacijo starih objektov.
