Zaradi politične odločitve pred petimi leti bodo konec leta zaprli deponijo odpadkov v Kovorju v občini Tržič. Možnosti, da bi obratovanje podaljšali za kakšno leto dni, je zelo malo, četudi bi bilo za to dovolj politične volje. V Kovor vozijo smeti iz Kranja in okolice, pa tudi iz Kamnika, Kočevja, Postojne, Nove Gorice. Del Gorenjske vozi odpadke na jeseniško deponijo Mala Mežakla, del v Ljubljano, nekatere smeti Gorenjcev pa končajo celo na smetišču v Puconcih.
»Smetarskega turizma« bi bilo lahko konec s prihodnjim letom, ko bo na deponijah mogoče odlagati le še odpadke, ki bodo prej mehansko in biološko obdelani. Tak center gradijo na Jesenicah, blizu pa je tudi nekajkrat večji, ki nastaja v Ljubljani. Sezona lova na gorenjske odpadke je torej v polnem teku, kar pa je za uporabnike lahko celo pozitivno. (Pre)velika ponudba namreč, vsaj taka so pravila ekonomije, pomeni nižjo ceno.
»Zadnja tri leta vedoč, da jo moramo zapreti, deponijo intenzivno polnimo z odpadki od drugod, denar, ki ga na ta račun zaslužimo, pa hranimo za stroške zaprtja, del pa ga namenjamo za odškodnine, takse in druge naše stroške. Teoretično bi lahko odlagali smeti še kakšno leto dlje, praktično pa to skorajda ni mogoče. Deponijo bomo tri leta postopoma zapirali in sanirali, nato jo bo treba še vzdrževati. Tržiške odpadke bomo verjetno vozili na Jesenice, kar je tudi cenovno najsprejemljivejše. Če to ne bo šlo, je možnosti še dovolj. Groba ocena pokaže, da imamo v Sloveniji deponijskih kapacitet za šest milijonov prebivalcev,« je dejal direktor Komunale Tržič Sebastijan Zupanc, ki je izračunal, da se bo ravnanje z odpadki za Tržičane po novem letu podražilo za tri do štiri evre, saj imajo zdaj, tudi zaradi lastne deponije, eno najnižjih cen v državi.
Na jeseniško deponijo so lani pripeljali 28.000 ton odpadkov iz večjega dela Gorenjske. Ta količina naj bi se po predvidevanjih direktorja komunalnega podjetja Jeko-In Uroša Bučarja močno znižala. Zaradi obdelave odpadkov naj bi na deponiji ostalo le še okoli 10.000 ton na leto. »Trenutno je naša največja bojazen, da koncesionarju gradnje centra za obdelavo odpadkov do konca leta ne bi uspelo dokončati. Zagotovila sicer imamo, a če slučajno pride do tega, se kaj lahko zgodi, da se celo naših, jeseniških smeti ne bi več vozilo na našo deponijo. Iskati bi namreč morali center, ki bi predelal odpadke, edino logično in verjetno tudi ekonomsko vzdržno pa bi bilo, da jih potem tam tudi pustimo,« je opozoril Bučar.
Zagotovilo: center za predelavo bo konec leta nared
Koncesijo za gradnjo omenjenega centra na Jesenicah so že pred petimi leti podelili konzorciju podjetij Publicus, Gorenje Surovina in Iskra Vzdrževanje, ki so jo kasneje prenesli na novo podjetje Ekogor, ki pa je pravzaprav hčerinska družba Publicusa, ki ga lastniško obvladujeta Gorenje ter Ivan in Slavko Hrženjak. Gre torej za izrazito javno-zasebno partnerstvo, od uspeha katerega so odvisne tako občine kot zasebnik, ki je v center doslej vložil že tri milijone evrov, v dokončanje centra pa mora vložiti še dva milijona. »Zagotavljam, da bomo do konca leta zgradili tudi objekt za biološko stabilizacijo. Potem bomo sposobni sprejeti prav vse odpadke iz vse Gorenjske. Prepričan sem, da bo konec 'smetarskega turizma', saj bomo enostavno najkonkurenčnejši. Na leto bomo lahko sprejeli 40.000 ton odpadkov v eni izmeni, kar pomeni, da bi lahko kapaciteto tudi poviševali,« je povedal direktor Ekogorja in Publicusa Ivan Hrženjak. Njihov izračun je pokazal, da naj bi se cena za uporabnike, se pravi občine oziroma komunalna podjetja, ki bodo smeti vozila na Jesenice, gibala med 120 in 135 evri na pripeljano tono, odvisno od tega, kako uspešni bodo pri nižanju stroškov pri odprodaji tako imenovane lahke frakcije. »Drži, dogovori se že začenjajo in prehajamo v zelo burno fazo,« je še potrdil Hrženjak.
Tako je tudi razumljivo, da v Kranju še ne vedo dobro, kje bodo po novem letu končale njihove smeti in po koliko. Mnogi so prepričani, da je bila največja napaka zaprtje odlagališča Tenetiše. Ne zato, ker bi okoličani ne imeli pravice do čistega okolja, ampak ker bi urejanje tega odlagališča stalo manj kot iskanje rešitev drugod. Uprava Komunale Kranj je od lastnikov (največji je občina Kranj) dobila jasna navodila, naj izračunajo, koliko stane odvoz odpadkov. In to potem, ko jih je popolnoma nepripravljene ujela gradnja nove čistilne naprave, ki je zopet zaradi krajanov prestavila razvrščanje odpadkov na več lokacij, bolj ali manj zasilnih.
V Kranju precej megleno
V občini Cerklje so se že odločili, da bodo odpadke od jeseni vozili v Ljubljano, kjer imajo načelno dovolj zmogljivosti tudi za preostale (Šenčur, Preddvor, Jezersko, Naklo, Kranj, Medvode), ki sodijo v okvir kranjskega javnega podjetja. Da bi skupaj kjer koli lažje dosegli nižjo ceno, je jasno. Gre za 10.000 ton mešanih odpadkov in 5000 ton bioloških odpadkov na leto. Odvoz mešanih odpadkov izvaja po pogodbi na javnem razpisu izbrano podjetje Gorenje Surovina, ki je tudi solastnik Publicusa, ta pa lastnik obrata na Jesenicah...
Dolgoročno pa problem ni rešen. Zanimivo je, da so nepripravljenost reševanja tega problema skušali že lani prevaliti kar na občane, ki bi se jim tako zneski na položnici občutno povečali. Tudi lobiranje tistih, ki se zavedajo, da so smeti velik denar, je prisotno med župani. Največje javno komunalno podjetje na Gorenjskem je svojim lastnikom predstavilo analizo stroškov, odločitve pa še ni. Obstajajo celo zamisli, da bi to dejavnost izločili iz javnega podjetja in bi postala del tistega podjetja, ki bo dolgoročno jamčilo za najcenejši odvoz mešanih odpadkov. Tragika strokovnjakov in lastnikov Komunale pa je, da niso v Kranju našli niti prekladalnega prostora za razvrščanje odpadkov. Trenutno torej pol Gorenjcev v zvezi z odpadki ve samo to, da nič ne vedo.
