V soncu, dežju, pri temperaturah pod ničlo in v vsakem drugem vremenu je 28 delavcev slovenskega podizvajalca Birogradnje na različnih bavarskih gradbiščih po 10, 15 in celo 17 ur na dan izgorevalo zadnje tri mesece, ne da bi za to prejeli plačilo. Kot pripovedujejo, so se pred dobrim tednom dni temu uprli in takrat se je za njihovim šefom Elvisom Kaltakom izgubila vsaka sled.
Večinoma bosanski delavci so ostali skoraj brez hrane in denarja, ker Kaltak očitno ni plačeval najemnine za njihova bivališča, pa jim je grozila še izselitev. Takrat je njihovo nesrečo odkrila Claudia Guerkov, novinarka bavarskega javnega radia Bayerischer Rundfunk, in o njej obvestila mestne oblasti. Te so vsakemu od delavcev za najosnovnejše potrebe takoj namenile 20 evrov in jim bodo v tem tednu zagotovile prehrano v javni kuhinji. »Čeprav to ni naša obveznost, je za skupnost povsem samoumevno, da jim skušamo čim bolj pomagati,« je povedal župan mesta Klaus Heilinglechner in dodal, da se s takšnim primerom srečujejo prvič.
Opeharjeni delavci lahko še en teden ostanejo v svojih namških stanovanjih, nato morajo domov. Tako so se po besedah župana Heilinglechnerja v ponedeljek dogovorili z obema glavnima gradbincema, nemškim Leitnerjem in avstrijskim Porrom, ki sta, med drugimi, slovensko podjetje Birogradnje najela kot podizvajalca. Da skušajo delavcem pot domov omogočiti še pred velikonočnimi prazniki, je potrdila tudi predstavnica avstrijskega gradbinca Sandra Bauer.
Novica o prekarni situaciji bosanskih delavcev je podjetje Porr po njenih besedah v petek presenetila. »Prek omenjenega podizvajalca je nekaj delavcev delalo tudi na naših gradbiščih. Sklepali smo, da iz naših nakazil podizvajalec plačuje tudi delavce, kar pa se očitno ni dogajalo. Vsekakor pa se za te delavce čutimo odgovorni in jim bomo skušali pomagati,« je zatrdila Bauerjeva. Župan Heilinglechner je dodal, da so se delavci že povezali tudi s svetovalci nemške in slovenske zveze sindikatov za vzhodnoevropske delavce v Nemčiji in bodo prek njih skušali doseči sodno odredbo o izplačilu neizplačanih plač. V Nemčiji v nasprotju s Slovenijo za to jamči tudi glavni izvajalec del.
Medtem ko se Elvis Kaltak niti delavcem niti nemškim naročnikom po njihovih pojasnilih ne javlja, se je odzval na Dnevnikove klice, očitke na svoj in na račun podjetja pa zavrnil. »Delavci ne dobijo plačila, ker nam podjetji Porr in predvsem Leitner dolgujeta že okoli 200.000 evrov. Moje je že peto slovensko podjetje, ki ga je Leitner popolnoma uničil. Lahko vam pokažem vse fakture, ki jih že od lanskega avgusta niso plačali,« pripoveduje Kaltak. Zatrjuje, da ga nihče od delavcev sploh ni klical in da ima sam težave z neodzivnostjo predstavnikov Leitnerja.
Toda direktor podjetja Tom Leitner tako kot Bauerjeva trdi, da so vse račune Birogradnjam plačali, nihče pa ne ve, kam je denar izginil. »Od delavcev smo izvedeli, da za delo niso dobili plačila. Potem ko je podjetje Birogradnje prejelo zadnja nakazila, vodstva ne moremo več dobiti. Ne vemo niti, ali podjetje še izstavlja račune, niti tega, ali misli nadaljevati poslovanje oziroma kdaj se bo pojavil kakšen njihov sogovornik,« pojasnjuje Leitner.
Pod drobnogledom slovenske policije
Toda Marko Tanasić z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije opozarja, da Birogradnje niso prvo podjetje, prek katerega Kaltak izkorišča delavce. To je počel že prek leta 2009 ustanovljenega podjetja Kaltgrad (kasneje preimenovanega v Tomograd) in leta 2011 nastalega podjetja Bis gradnje. Pri prvem se je še vpisal kot lastnik in podjetje šele naknadno prepisal na slamnatega lastnika iz BiH, pri Bis gradnjah in Birogradnjah pa je to storil že ob ustanovitvi, sam pa prevzel le pooblastilo za njihovo upravljanje. V nobenem od podjetij delavcem ni plačeval socialnih prispevkov, saj finančni upravi ni oddal niti za to predpisanih REK-obrazcev. Zaradi kršitev temeljnih pravic delavcev so ga po Tanasićevih besedah pod drobnogled že vzeli slovenski organi pregona, kar so potrdili tudi na policiji. Iz urada generalnega državnega tožilca pa so sporočili, da v svojih kazenskih vpisnikih vodijo več oseb z navedenim imenom ter priimkom.
Kaltak ima sicer v Sloveniji le še nabiralnike – s svojimi podjetji pri nas že od leta 2011 praktično ne posluje več, saj tudi državi ne plačuje nobenih davkov. Kaltgrad oziroma Tomograd je po Ajpesovih podatkih že od leta 2013 izbrisan, ker dve leti zapored ni oddal letnega poročila, iz istega razloga zdaj poteka tudi izbris Bis gradenj. Čeprav je opravljanje dejavnosti v matični državi po evropskih predpisih pogoj, da lahko podjetje svoje delavce napoti na delo v tujino, Kaltakova podjetja doslej niso imela težav pri pridobivanju dovoljenj za te napotitve, tako imenovanih obrazcev A1, ki jih izdaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Gre za uradne listine, kljub temu pa zavod ne preverja, ali delodajalci izpolnjujejo omenjeni pogoj za njihovo pridobitev. Pa čeprav bi bilo za to potrebnih le nekaj klikov po podatkovnih bazah, do katerih lahko dostopa celo javnost. Kot pojasnjujejo na zavodu, nimajo ustreznih tehničnih in kadrovskih zmogljivosti (še zlasti inšpektorjev na terenu), hkrati pa bi za tovrstno preverjanje in ukrepanje potrebovali pravno podlago, ki je zdaj nimajo. Zato delodajalcu, ki ne plačuje davkov ali prispevkov, izdaje obrazca A1 za določenega delavca niti ne morejo zavrniti. »Se pa strinjamo, da bi to morali rešiti s sistemsko rešitvijo, ki bi preprečevala zlorabe, na kar tudi sami opozarjamo pristojni ministrstvi,« so zapisali.
Obljubili sestanek, ki ga ni
Ministrstvi za delo in finance se glede nadzora nad obrazci A1 očitno ne moreta zediniti. Prvo je podprlo predlog ZZZS, da bi to delo morala prevzeti finančna uprava (Furs), saj je že povezana z bazo podatkov ZZZS in je tudi pristojna za pobiranje prispevkov za socialno zavarovanje. Po mnenju finančnega ministrstva pa lahko tovrstne postopke glede na že vzpostavljen sistem prijave v socialno zavarovanje in pristojnost nadzora nad podatki v svojih evidencah vodi samo ZZZS. Tudi na ministrstvu za delo poudarjajo, da ima ZZZS že danes vse možnosti za preverjanje predpisanih pogojev za izdajo obrazca A1, so pa s podprtjem predloga o prenosu nadzora na Furs želeli pospešiti postopek izdajanja obrazcev in v praksi zagotoviti dosleden nadzor nad tem.
Na ministrstvu za delo so že novembra lani, ko so svobodni sindikati spet glasneje opozorili na problem, napovedali, da bodo o tej temi v kratkem sklicali sestanek s Fursom in ZZZS. Srečanja, kjer bi se dogovorili o protokolu sodelovanja vseh vpletenih institucij, doslej še ni bilo. Na ministrstvu se branijo, da zato, ker se ga z ZZZS 22. januarja, ko je bil predlagan, niso mogli udeležiti. Zdaj spet napovedujejo, da ga bodo sklicali v kratkem.
Medtem na ZZZS ugotavljajo, da se zlorabe in kršitve pravic skupaj s številom napotenih delavcev v tujino povečujejo. Lani je bilo takšnih napotitev prek slovenskih podjetij že več kot sto tisoč, približno za petino več kot leta 2013. Po Tanasićevih besedah gre večinoma za gradbene delavce iz držav nekdanje Jugoslavije, najraje pa potujejo v Nemčijo in Avstrijo.
Marjeta Kralj
