Plevel krade rastlinam vodo in hranila
Največja nadloga v vrtu je plevel, ki ga moramo redno odstranjevati. Plevel rastlinam pobira hranilne snovi in vodo. Ustvarja tudi primerno okolje za razvoj škodljivcev in bolezni. Odstranimo ga ročno ali uporabimo fitofarmacevtska sredstva.
Zastiranje za toplejšo zemljo in proti plevelu
Tla zastiramo iz različnih vzrokov: preprečujemo rast plevela in dvigujemo temperaturo zemlje. Plastične folije uporabljamo za zatiranje plevela (črna), dvigovanje talne temperature (črna in prozorna) in pospeševanje zorenja plodov (bela). Folijo položimo pred setvijo oziroma saditvijo. Ob robu grede izkopljemo 10 centimetrov globok jarek in folijo z lopato vdelamo v zemljo. Pri setvi izrežemo odprtine, skozi katere potisnemo seme v zemljo. Ko seme vzklije, rastlinico potegnemo skozi odprtino, da lahko nemoteno raste. Zalivamo po potrebi skozi odprtine. Zastiranje z organskimi snovmi, kot sta slama in lubje, je primerno, kjer želimo preprečevati razvoj plevela in izboljšati kakovost zemlje. Organska zastirka dobro vzdržuje zračno vlago. Najprimernejši čas za nanašanje je pomlad in zgodaj poleti, vendar ne, če so tla mrzla, zelo vlažna ali suha.
Zalivamo občasno, vendar močno
Zalivamo močno in občasno. Pri rahlem zalivanju voda prehitro izhlapi in rastline težko prenesejo sušo. Zalivamo zvečer ali zelo zgodaj zjutraj tako, da usmerimo curek proti bazi rastline. Mlade rastline zalivamo z zelo razpršenim curkom; najprimernejša je uporaba posode za zalivanje z nastavkom v obliki rože. Zalivamo tudi z naluknjano ali porozno cevjo, ki jo položimo med vrtnine. Voda počasi teče skozi luknjice in temeljito zalije pas okrog rastlin. Cev je enostavno premikati med gredicami.
S kolobarjenjem proti škodljivcem
Pri kolobarjenju vrtnine letno premikamo po gredah v določenem zaporedju. Prednost je preprečevanje razmnoževanja raznih talnih škodljivcev, ki napadajo določene vrste zelenjave. Ko oblikujemo načrt kolobarjenja, si najprej naredimo spisek glavnih vrtnin in približno količino, ki bi jo pridelovali. Naredimo si razpredelnico (vrtnine v vrstah, meseci v stolpcih). V prazne prostore označimo setvene čase in čas rasti za posamezne vrtnine. Vsaki skupini zelenjave določimo svojo gredo in označimo najpomembnejšo. Po mesečnem načrtu, ki smo ga pripravili, določimo vrstni red. Načrt lahko uporabljamo ves čas, le vrtnine premikamo z ene grede na drugo.
