»Poslavljam se. Nekoč sem slišal prerokbo, da bo prišel dan, ko nam bodo rekli, da ne moremo več igrati. Da nismo več dovolj dobri. Morebiti počasni. Ko si še najstnik in ti nekdo reče te besede, je kar malo strašno. Nikoli jih nisem pozabil,« je Steve Nash začel poslovilno pismo od profesionalne kariere. Star je 41 let.
»In kaj sem naredil? Še naprej sem sanjal. Postavljal sem si cilje. Gnal sem se višje in močneje od tega, kar je bilo normalno in kar so drugi pričakovali. Gledal sem mojega vzornika Isiaha Thomasa in si mislil: 'OK, niti blizu mu nisem, toda če mi uspe vsak dan v naslednjih desetih letih napredovati, potem lahko postanem tako dober.'« Nash je nato v številnih vidikih dosegel vzornika. Postal je eden glavnih akterjev lige NBA. Dvakrat je bil izbran za najkoristnejšega igralca v ligi (2005, 2006). Do popolnosti mu je zmanjkal zgolj naslov prvaka. Najdlje je prišel do konferenčnega finala.
Mentor najboljšemu Slovencu
Čeprav je Nash po narodnosti Kanadčan in v Evropi ni nikoli igral, je od leta 2008 povezan tudi s Slovenijo. Takrat je postal mentor najboljšemu slovenskemu košarkarju Goranu Dragiću pri Phoenixu. Delil mu je nasvete in pomagal, da je bil prehod z evropskega na ameriški način življenja in razmišljanja lažji. Očitno je bil Nash učinkovit, saj je Dragić prišel do mesta v tretji najboljši peterki lige NBA in naziva igralca, ki je najbolj napredoval. »Za Dragićev uspeh si ne lastim nobenih zaslug. Zasluži si vse spoštovanje. Gre za izjemnega igralca in zares uživam, ko ga opazujem na parketu. Je zelo tekmovalen in s trdim delom iz sezone v sezono napreduje. Izjemno sem ponosen nanj. Zdaj je eden najboljših branilcev na svetu in upam, da bo imel še dolgo in uspešno kariero,« je Steve Nash dejal lani poleti v intervjuju za Dnevnik. »Nisem si upal trditi, da bo trkal na vrata tekme vseh zvezd, a sem bil prepričan, da lahko postane dober igralec v ligi NBA. Po letu ali dveh sem v to še bolj verjel. Zdaj ne potrebuje mojih nasvetov. Točno ve, kaj dela. Svojo igro pozna do potankosti, tako kot zakone lige NBA..«
Dragić in Nash sta skupaj igrala dve sezoni in pol. Ravno izkušeni Kanadčan je bil tisti, ki je Slovencu leta 2011 sporočil, da ga je vodstvo Phoenixa prodalo v Houston. »Za celotno zadevo sem izvedel na smešen način. Z letalom smo leteli iz Phoenixa v Toronto. Med vožnjo sem zaspal. Ko smo pristali, je Steve Nash sedel poleg mene in prvi vklopil mobilni telefon. Kmalu mi je sporočil, da nisem več član Phoenixa in da bom igral za Houston. Reagiral sem na čuden način, saj sem Nashu dejal: 'Steve, nehaj se zafrkavat.' On namreč vedno kakšno ušpiči, zato mu sprva nisem verjel. A kmalu sem dojel, da je vrag odnesel šalo. Prižgal sem mobitel in prejel kakšnih 30 sporočil, skoraj vsa pa so bila na isto temo – da sem novi igralec Houstona,« je tedaj povedal Goran Dragić.
Najraje je podajal
Z Nashem ostajata v tesnih stikih. Ko imata čas, se tudi obiščeta in družita. Ko je Dragić lani osvojil nagrado za igralca, ki je najbolj napredoval, mu je Nash čestital med prvimi. »Zahvalil sem se mu in dodal, da sem se učil od najboljšega,« je razkril Dragić, ki pogostokrat izpostavi, da ga je Nash naučil mnogih skrivnosti košarkarske igre. »Vse sem se naučil od njega, saj sem na vsakem treningu igral obrambo proti njemu. Svetoval mi je tudi glede priprav na tekmo in prehrane.« Nash je tudi poskrbel za Dragićev ameriški vzdevek. »Ko sem bil v Phoenixu, nihče ni znal pravilno izgovoriti mojega imena in Nash me je začel klicati Dragon (zmaj, op. p.), kar se je prijelo. Prihajam iz Ljubljane, ki ima zmaja v mestnem grbu, zato mi je to še bolj všeč,« je rekel Dragić.
Kot košarkar je Nash blestel z domiselnimi asistencami. Več točk je začel dosegati, ko ga je pod okrilje vzel trener Don Nelson pri Dallasu. »Vedno je zahteval, da dosegam koše, čeprav sem raje podajal. Nekoč mi je dejal: 'Če si dominanten igralec, potem – dominiraj!' Hotel je, da sem bolj agresiven. Njegovi napotki so bili ključni za mojo kariero,« je priznal Nash, ki med trenerji močno ceni še Mika D’Antonija. »Z njim sem igral najboljšo košarko v karieri,« je razmišljal Nash, ki je z D'Antonijem sodeloval pri Phoenixu in LA Lakers.
Produkcijska hiša za snemanje
Med prijatelji ima Nash nekaj vrhunskih nogometašev, tudi Thierryja Henryja in Alessandra Del Piera. Nič čudnega, saj je Nash navdušen nogometni navijač in precej spreten z nogometno žogo. Večkrat je priznal, da če ne bi bil košarkar, bi bil nogometaš. Enako kot njegov brat Martin Nash, ki je za kanadsko nogometno reprezentanco zbral trideset nastopov. Steve Nash je v zadnjih letih dejaven še v mnogih dobrodelnih akcijah, skupaj z bratrancem pa ima produkcijsko hišo za snemanje filmov in televizijskih oddaj.
Da se je upokojil, so ameriški mediji prvič sporočili leta 2010. Zraven so omenili, da naj bi se potegoval za župansko mesto v Kanadi. Novica je bila lažna. Kmalu zatem je v javnost prišla nova, a resnična. Na isti dan, ko se je Nashu rodil tretji otrok (sin Matteo se je pridružil šestletnima dvojčicama Belli in Loli), je sporočil, da se s soprogo Alejandro Amarillo ločujeta. Steve in Alejandra sta bila v zakonu devet let, košarkar pa je priznal, da že nekaj mesecev živita ločeno. Novo ljubezen je našel v objemu Brittany, nove življenjske spremljevalke. »Bila mi je v podporo v najtežjih trenutkih. Brez njene ljubezni bi bile stvari precej bolj temne.«
