Za darilno pogodbo je značilno, da se podarjeno premoženje, ki ga je zapustnik podaril dedičem, vračuna v njihove dedne deleže in upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine. To pa pomeni, da je lahko darilo v primeru prikrajšanja nujnega deleža drugega (nujnega) dediča celo predmet zahtevka za vračilo.
Drugače pa je v primeru izročilne pogodbe, saj se premoženje, ki ga je zapustnik izročil in razdelil med svoje potomce, ne vračuna v njihove dedne deleže in se posledično ne upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine, zato tudi ni predmet morebitne vrnitve. Razlog za takšno razliko med darilno in izročilno pogodbo je soglasje izročiteljevih potomcev glede same izročilne pogodbe.
Vprašanje: Na podlagi izročilne pogodbe sem sinu podaril stanovanje. V zameno sem si izgovoril pravico do dosmrtne rente v denarju. Sin mi sicer še vedno plačuje rento, čeprav včasih z zamudo, zato pa me od sklenitve pogodbe sploh ne obiskuje več, niti me ne vpraša, ali morda kaj potrebujem, denimo zdravila, prevoz ipd. Zanima me, ali lahko zaradi tega odstopim od izročilne pogodbe.
Odgovor: Težko. Po zakonu bi izročilno pogodbo sicer lahko preklicali zaradi njegove hude nehvaležnosti (zakon določa, da lahko izročitelj izročilno pogodbo prekliče, če bi se oseba, ki prejme izročeno, proti izročitelju po sklenitvi pogodbe obnašala tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi stanovanje obdržala, pa tudi če ne bi izpolnjevala dogovorjenih obveznosti (denimo plačevala dosmrtno rento). Konkretno gre za mejen primer hude nehvaležnosti, vendar pa v sinov plus govori dejstvo, da vam še vedno plačuje dosmrtno rento. Glede na sodno prakso zato sodišče sinovega ravnanja verjetno ne bi štelo za hudo nehvaležnost, ki bi lahko bila razlog za preklic izročilne pogodbe.
Mag. Boštjan J. Turk
