Na današnji izredni seji državnega zbora o vlogi Banke Slovenije pri zadnji sanaciji bank bodo poslanci morda začeli iskati tudi odgovor na vprašanje, zakaj NLB in NKBM lani jeseni nista prestali ponovljenih obremenitvenih testov, četudi je država le slabo leto dni prej vanju vložila skoraj 2,5 milijarde evrov kapitala.
Gre namreč za zgodbo, ki je še danes zavita v tančico nejasnosti, tudi najnovejše poročilo Banke Slovenije, ki ga je ta predložila državnemu zboru, ji namenja le dve strani. Spomnimo, konec oktobra so rezultati obremenitvenih testov v 130 evropskih bankah, ki jih je izpeljala družba Oliver Wyman, razkrili, da bi imeli največji slovenski banki ob neugodnem makroekonomskem scenariju skupaj za okrog 65 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja. Njun količnik temeljnega kapitala (Core Tier 1) bi namreč znašal le 5,03 (pri NLB) oziroma 4,4 odstotka (pri NKBM). Za Banko Slovenije dvomov ni bilo. »Ponovljeni obremenitveni testi so potrdili rezultate iz leta 2013. To dokazuje, da je bila ocena o višini vplačanega kapitala v slovenske banke pravilna,« je februarja letos na novinarski konferenci pojasnjeval guverner Boštjan Jazbec. Prav ti testi so eden njegovih ključnih argumentov pri zatrjevanju, da v banki konec leta 2013 ni bilo vloženega preveč kapitala.
Vprašanje številka 1: kdo vse je pisal neugodni scenarij?
A že lani jeseni je bilo v zraku več nelogičnosti na čelu s ključno: kako je mogoče, da sta na obremenitvenem testu padli banki, tako napolnjeni s kapitalom? Še ob lanskem polletju je namreč količnik temeljnega kapitala v NLB presegal 15, v NKBM pa celo 21 odstotkov. Že pred tem sta obe banki glavnino slabih posojil prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), novih tveganj pa nista prevzemali, saj sta močno omejili kreditiranje. Možni razlagi sta bili le dve: ali so bile predpostavke neugodnega scenarija tako pretirano apokaliptične, da sta banki »morali« pasti na testih, ali pa se je to zgodilo zaradi načina izvedbe testov. Danes se zdi, da je bil razlog za negativno oceno NLB in NKBM v kombinaciji obojega. Odprto ostaja le, koliko so k padcu obeh bank na obremenitvenih testih (ne)namerno pripomogli v Banki Slovenije.
Nesporno je, da jo je Slovenija že pri vhodnih podatkih za neugodni scenarij odnesla zelo slabo. V Evropski centralni banki (ECB) in Evropskem odboru za sistemsko tveganje (ESRB) so tako naši državi napovedali tri leta padanja BDP. Lanska spomladanska napoved evropske komisije je ponujala drugačno sliko: Sloveniji je že za leto 2014 predvidela skoraj enoodstotno rast. Tudi najnovejše poročilo Banke Slovenije ne ponudi razlage, zakaj je bil neugodni scenarij v tolikšni meri obarvan črno. Pojasnjuje le, da »so bili pri izvedbi obremenitvenih testov uporabljeni konservativni makroekonomski scenariji, temelječi na jesenski makroekonomski napovedi ESRB in ECB iz leta 2013«. »Uporaba teh napovedi je bila za vse države obvezna,« je mogoče prebrati v dokumentu.
Vprašanje številka 2: zakaj testi po slabši metodi?
A pri tem so v Banki Slovenije prezrli podatek, ki ga navaja oktobrsko poročilo ECB o obremenitvenih testih. V njem je mogoče prebrati, da je imel pri neugodnih scenarijih za države območja evra zadnjo besedo upravni odbor Evropske bančne agencije (EBA), z njo pa so pri tem »tesno sodelovale« tudi ECB, ESRB in – centralne banke. V naši državi torej tudi Banka Slovenije. Tam so sicer že februarja na naše izrecno vprašanje o tem odgovorili, da sta predpostavke neugodnega scenarija na zadnjih obremenitvenih testih določala le ECB in ESRB.
Tu se nejasnosti ne nehajo. Obe slovenski banki sta bili torej na testih »preizkušeni« po tako imenovani statični metodi. Njeni rezultati so za banko običajno manj ugodni od tistih, ki jih prinese druga, tako imenovana dinamična metoda, ki upošteva bolj sveže podatke. ECB je pravico do izbire dinamične metode ponudila 32 bankam, ki so šle v programe restrukturiranja pred zadnjim dnem leta 2013. To možnost je izkoristilo kar 26 bank, med šestimi, ki je niso, pa sta tudi NLB in NKBM. Zakaj ne, še danes ni natančno jasno.
Vprašanje številka 3: so bili kriteriji pri portfeljih različni?
Po neuradnih informacijah naj bi najete institucije v obeh bankah pregledale tudi precej večji delež kreditnega portfelja kot v večini ostalih evropskih bank. Pri NKBM naj bi ta delež znašal celo okrog 90 odstotkov. Na spletni strani ECB je mogoče prebrati, da je bilo med lanskimi obremenitvenimi testi pregledanega skupaj 58 odstotkov portfelja obravnavanih evropskih bank.
O teh dilemah v poročilu Banke Slovenije ni mogoče prebrati ničesar. To je še posebej presenetljivo ob dejstvu, da v obeh bankah pri vprašanjih o obremenitvenih testih s prstom kažejo na Banko Slovenije oziroma Frankfurt. V NLB so nam že pred časom na več vprašanj odgovorili, da »je obseg pregleda in segmente, ki so bili vključeni v pregled, na podlagi pregleda celotnega portfelja določila Banka Slovenije«. Enako se je zgodilo s kriteriji za zunanje cenitve zavarovanj, ki so bila v posameznih primerih krepko podcenjena. V NKBM pa so nam pojasnili le, da so pregled opravili neodvisni mednarodni izvajalci, ki jih je izbrala ECB.
