Uprava Pivovarne Laško in njihov ekskluzivni svetovalec, Unicredit banka, se nista ozirala na opozorila, naj še pred prodajo Radenske preverita, koliko je ta družba sploh vredna za potencialne prevzemnike Pivovarne Laško. Sedaj utegne ceno za (pre)hitro prodajo Radenske plačati nekaj več kot 7000 delničarjev Pivovarne Laško.
Heineken kot edini preostali strateški vlagatelj naj bi po navedbah naših virov želel poleg obeh pivovarn svoji skupini dodati tudi Radensko. O tem naj bi Nizozemci obvestili tudi banko Unicredit in ji dali jasno vedeti, da so za celotno skupino pripravljeni plačati višjo kupnino za delnico kot zgolj za obe pivovarni. Podobno v neformalnih pogovorih pravi tudi večina preostalih potencialnih kupcev, med katerimi so še skladi KKR, CVC Capital Partners, Bain Capital in Mid Europa. Ti naj bi si poleg tega želeli, da bi bilo Delo prodano še pred njihovim morebitnim vstopom v lastništvo Laškega.
Toda v Unicredit predstavnike največjih lastnikov Pivovarne Laško še vedno prepričujejo, da potencialni prevzemniki podpirajo ločeno prodajo Radenske in da to ne bo imelo nobenega vpliva na prodajni postopek. Prav tako naj bi lastnikom zatrjevali, da nikogar od njih ne moti, če bi se prodaja Dela zavlekla v čas, ko bi v Laško že vstopil nov večinski lastnik. Očitkov o zavajanju lastnikov v Unicreditu včeraj niso želeli komentirati, češ da morajo zagotavljati zaupnost vsem svojim obstoječim in potencialnim poslovnim partnerjem. »V vlogi svetovalca konzorciju in Pivovarni Laško si vsekakor prizadevamo za čim bolj uspešen izid prodaje in delujemo poslovno korektno do vseh vpletenih deležnikov,« so še dodali.
Hitenje s prodajo Radenske
Spomnimo, da je predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko kupoprodajno pogodbo s češko Kofolo in Skupino P&P družine Polič podpisal sredi lanskega decembra, torej še preden bi potencialni prevzemniki Laškega sploh lahko opravili skrben pregled. Hitenje so v Laškem upravičevali z zahtevami bank po razdolževanju, vendar pa posel tudi tri mesece kasneje ni zaključen, delnice niso preknjižene na nova lastnika, kupnine pa v Pivovarni Laško še niso prejeli.
Skupno bi morali Čehi in družina Polič za celotno Radensko plačati 68,8 milijona evrov, od česar bi Pivovarna Laško prejela nekaj več kot 50 milijonov. Toda izplen Pivovarne Laško je bistveno nižji. Okoli 30 milijonov evrov prejete kupnine bi morala namreč nameniti za poplačilo posojila, ki ga je pred leti najela pri svoji hčerinski družbi. Poleg tega bi morala Pivovarna Laško od Radenske odkupiti še njen 19-odstotni paket delnic Dela ter nekatere preostale finančne naložbe. Skupno bi se torej z izključitvijo Radenske iz Skupine Pivovarna Laško konsolidirani dolg znižal za vsega od 20 do 25 milijonov evrov.
Trojna provizija Unicredita
Ločena prodaja Dela, Radenske in Pivovarne Laško je bila zagotovo v ekonomskem interesu banke Unicredit. Ta namreč vodi tako postopek prodaje oziroma dokapitalizacije Pivovarne Laško kot tudi postopka za prodajo obeh hčerinskih družb. V Unicreditu si tako obetajo tri provizije, saj naj bi bili plačani glede na uspeh pri vsakem od teh poslov. A kot kaže, bo njihov izkupiček pri prodaji Laškega nižji od želenega. Po prvotnih načrtih bi bila provizija Unicredita odvisna od višine dokapitalizacije, vendar je lastnikom uspelo doseči, da bo eden od ključnih kriterijev tudi iztržena cena za delnico.
Med večjimi lastniki Pivovarne Laško, ki so se šele naknadno uspeli vključiti v prodajni postopek, je tudi sicer vse več nezadovoljstva z načinom vodenja prodajnih postopkov. Unicredit naj bi namreč Pivovarno Laško med potencialnimi kupci že od vsega začetka predstavljal kot podjetje, ki je tik pred bankrotom in nujno potrebuje finančno in poslovno sanacijo ter dodatni kapital. S tem naj bi od nakupa odvrnil tudi nekatere večje pivovarske skupine, ki se načelno ne želijo ukvarjati s sanacijo prevzetih podjetij, v kolikor ta ne prispevajo pomembnega deleža k njihovim prihodkom. A v Unicreditu prodajnega postopka niti po tem, ko je Pivovarna Laško prodala Mercator in se delno razdolžila, niso prilagodili.
Nesprejemljiva ponudba Slovakov za Delo
Podobno kot se v Laškem in Unicreditu niso ozirali, da si nekateri potencialni prevzemniki poleg obeh pivovarn želijo kupiti tudi Radensko, je vedno manj možnosti tudi za pravočasno prodajo Dela. Slovaški JOJ Media House naj bi sicer Laščanom pred kratkim poslal zavezujočo ponudbo, vendar naj bi bila ta nesprejemljiva. Za Delo naj bi Slovaki ponujali okoli šest milijonov evrov, vendar bi le manjši del kupnine plačali takoj. Večina kupnine naj bi bila namreč odvisna od bodočega poslovanja Dela, ki sicer že od leta 2009 posluje z izgubo.
Zorko je po neuradnih informacijah nadzornike Pivovarne Laško pred dnevi obvestil, da jim je uspelo najti novega potencialnega kupca za Delo, ki naj bi že začenjal s skrbnim pregledom družbe. Za koga gre, uradno ni znano, po neuradnih informacijah pa naj bi se potencialni kupec Dela skrival za slovaško J&T Bank. Slednja je oktobra lani sodelovala tudi pri nakupu enajstodstotnega paketa delnic Petrola, ki so ga prodali Istrabenz, Gorenjska banka in NLB. A J&T Bank ni dolgo ostala lastnica Petrolovih delnic. Kot smo razkrili, jih je skupaj s preostalimi prvotnimi kupci kmalu po nakupu preprodala naprej več različnim ciprskim družbam, povezanih z madžarskim Molom. Za nakup Dela se je zanimal tudi Tomaž Subotič, slovenski poslovnež, ki deluje na Češkem, a naj bi vsaj uradno od namer odstopil.
