Med ženskami in moškimi v Sloveniji vlada večja enakost kot v mnogih evropskih državah. Medtem ko povprečno moški v Evropi zaslužijo 16,4 odstotka več kot ženske, je razlika med zaslužkoma moških in žensk pri nas le 3,2 odstotka, kar je najmanj v Evropi. Podobno majhne razlike med obema spoloma veljajo tudi za Norveško, kar je predvsem posledica zgodovine, pojasnjuje profesor norveške poslovne šole v Oslu, dr. Morten Huse. Norveška je bila dolgo časa del Švedske ali Danske, zaradi česar ni imela svoje elite. »Ker ni bilo medrazrednih razlik med prebivalci, tudi večjih razlik med spoloma ni bilo. Ženske so se lotevale tudi politike in gospodarstva.«
A prav v gospodarstvu so na prelomu tisočletja Norvežani ugotovili, da je med člani uprav večjih podjetij le štiri odstotke žensk. Zato so leta 2003 uzakonili ženske kvote za uprave podjetij, ki kotirajo na borzi. »Reakcije Norvežanov so bile različne. Nekateri so se bali, da bo to uničilo norveško ekonomijo, drugi so trdili, da ni dovolj sposobnih žensk, ki bi zasedale takšne položaje.« A učinki so bili dobri, pravi dr. Huse. Trenutno 40 odstotkov omenjenih položajev zasedajo ženske, uprave, mešane po spolu, pa so postale del modela poslovne uspešnosti. »Ob tem pa se moramo v veliki meri zavedati, da ne gre samo za položaj žensk v primerjavi z moškimi, temveč za družbo v celoti, za njene vrednote kot temelj trajnostnega razvoja,« je na posvetu, ki ga je pripravilo Slovensko sociološko društvo, opozoril profesor.
V Sloveniji takšnim kvotam v vodstvih podjetij – pričakovano – niso pretirano naklonjeni, je v mednarodni raziskavi ugotovila družba Deloitte. Uvedbi nasprotuje 54 odstotkov slovenskih poslovnežev. Kar 87 odstotkov slovenskih poslovnih žensk in 43 odstotkov poslovnežev pa je pri nas prepričanih, da so uspešnejša podjetja tista, ki imajo v upravah zastopana oba spola. V Sloveniji po njihovih podatkih v slabi četrtini uprav borznih družb sedijo tudi ženske, a le pet odstotkov jih je predsednic uprav ali izvršnih direktoric.
Nihče se ne bi smel odreči ničemur
Glavni razlogi za manj žensk v upravah so po mnenju anketiranih predvsem skrb za družino, tradicionalna patriarhalna mentaliteta in manj zanimanja med ženskami za vodstvene položaje. Kar 69 odstotkov vprašanih žensk je menilo, da se morajo ženske precej bolj potruditi, da dosežejo enak položaj kot moški. Polovica anketiranih poslovnih žensk v Sloveniji tudi ocenjuje, da ženske težje usklajujejo poslovno in zasebno življenje.
Ne moški ne ženske ne bi smeli izbirati med delom oziroma kariero in družino, obojim bi moralo biti omogočeno usklajevanje obojega, je prepričana profesorica na fakulteti za socialno delo, dr. Barbara Kresal. Sedanji sistem pa ljudi sili v to, da so na enem od obeh področij prikrajšani. Medtem ko se praviloma ženske odločijo, da bodo dale prednost družini, so moški ob odločitvi za kariero prikrajšani za družinsko življenje. Kljub vsemu je stopnja zaposlenosti žensk pri nas razmeroma visoka in znaša 63 odstotkov (za slabega pol odstotka je višja od evropskega povprečja), stopnja zaposlenosti moških pa znaša 71,2 odstotka in je za slab odstotek nižja od evropskega povprečja.
Pomembne odločitve na kmetijah sprejemajo moški
Če se plače moških in žensk pri nas razlikujejo le za tri odstotke, pa so pokojnine moških v povprečju kar za 28 odstotkov višje od pokojnin žensk, ugotavlja evropska komisija. Najbolj očitne razlike so v ruralnih okoljih, na doslej pogosto spregledano ugotovitev opozarja dr. Majda Černič Istenič z ljubljanske biotehniške fakultete. Zaradi socialne stiske so na kmetijah največkrat pokojninsko zavarovani le moški, pojasnjuje. To izhaja iz močno zakoreninjenih patriarhalnih vzorcev, ki veljajo na slovenskih kmetijah, tudi na razvojno naravnanih. »Pomembne odločitve na kmetijah sprejemajo moški, prav tako opravljajo pomembnejša dela. Več pravic pri odločanju in delitvi dela imajo le tiste kmečke ženske, ki so hkrati tudi lastnice ali solastnice kmetij.«
Dosedanji evropski ukrepi za pomoč kmetijstvu ali podeželju neenakosti niso zmanjšali, pač pa na nekaterih področjih celo povečali. Leta 2003 so tako denimo na evropski ravni ugotavljali, da kmečke ženske niso dovolj udeležene pri izobraževanju, saj so za pet odstotkov zaostajale za moškimi. Štiri leta kasneje, ko so s programom razvoja podeželja uvedli obvezne kratke izobraževalne tečaje, »enakopravno« namenjene obema spoloma, se je razkorak še povečal: v izobraževanje je bilo vključenih že 20 odstotkov več kmetov kot kmetic.
Težava je tudi v tem, da podrobnejših svežih socioloških podatkov o življenju na kmetijah v Sloveniji nimamo, pravi Černič-Isteničeva. Vera Kozmik Vodušek, nekdanja direktorica vladnega urada za žensko politiko, pa opozarja še na en družbeni pojav, ki mu ne namenjamo ustrezne pozornosti. »Precej ljudi na Štajerskem hodi na delo v Avstrijo. Koliko, ni znano. Večina med njimi je moških. Od doma so tudi po 12 ur na dan, torej morajo vzgojo otrok in domače neplačano delo v celoti prevzeti njihove partnerice.« To močno spreminja medsebojne odnose v takšnih družinah, poudarja Kozmik-Voduškova, zato si pred takšnimi pojavi ne bi smeli zatiskati oči.
