Boris Nemcov

Reformist

9. oktobra 1959 rojeni Boris Jefimovič Nemcov je nakazoval, da bo njegova kariera znanstvena. Iz fizike in matematike je doktoriral na univerzi v Nižnem Novgorodu, v petem največjem ruskem mestu, tristo kilometrov vzhodno od Moskve. Zaposlitev je potem dobil na raziskovalnem inštitutu v istem mestu in pisal strokovne članke, kot je Kvantna teorija sevanja vzdolžnih valov v gibajoči plazmi, se ukvarjal s termodinamiko, kvantno fiziko in antenskimi sistemi na vesoljskih sondah. A sredi za Sovjetsko zvezo politično in družbeno burnih 80. let se je znanstvena kariera začela prevešati v politično.

Nekoliko je bil samosvoj in je bil leta 1990 kot edini nekomunist izvoljen v vrhovni sovjet (parlament) Ruske sovjetske socialistične republike. Na tem položaju je spoznal Borisa Jelcina, s katerim sta se dobro ujela, in mu trdno stal ob strani med poskusom neuspelega državnega udara, kar mu je odprlo pot do guvernerja regije Nižji Novgorod pri vsega 32 letih. Na zahodu so ga imeli radi zaradi izvajanja pospešene privatizacije in Jelcin ga je leta 1997 imenoval za podpredsednika vlade tako kot Anatolija Čubajsa. »Niste iz Moskve, iz omadeževanega kupa kart,« mu je tedaj rekel Jelcin in mu obljubil polno podporo pri »dramatičnih spremembah«, ki jih je napovedoval Nemcov. Zadolžen je bil za tržne reforme in privatizacijo, posebej pa za energetski sektor in reformo monopolov. Njegova priljubljenost je pripeljala do tega, da ga je Jelcin začel predstavljati kot svojega naslednika.

Kritik

Toda potem je ruska gospodarska kriza njegovo priljubljenost odplaknila, boj za nasledstvo je dobil Vladimir Putin. Nemcov, ki je bil po odhodu iz vlade izvoljen v dumo kot poslanec, je bil od začetka njegov kritik. Udrihal je po Putinovi ekonomski politiki, svaril pred njegovo diktaturo, med ukrajinsko revolucijo leta 2004 je odločno podpiral prozahodnega Viktorja Juščenka in pozneje postal tudi njegov svetovalec, medtem ko je uradni Kremelj podpiral Viktorja Janukoviča. Leta 2008 je z Garijem Kasparovom ustanovil gibanje Solidarnost, ki naj bi združilo opozicijo proti Putinu in ponudilo drugačno vizijo Rusije.

Nemcov je bil iz Sočija in se je leta 2009 neuspešno potegoval za županski položaj. Pred lanskimi zimskimi olimpijskimi igrami v tem mestu je z opozicijskima somišljenikoma Aleksejem Navalnim in Leonidom Martinjukom objavil eno do Putina najbolj kritičnih poročil s trditvijo, da bodo igre, ki jih je Putin tako zelo želel (leta 1996 je bil na čelu neuspešne kandidature Sankt Peterburga za letne olimpijske igre), požrle več kot petdeset milijard dolarjev in ne uradnih dvanajst ter da bosta dve tretjini s prevaro končali v zasebnih žepih zaradi »nepredstavljivo razvejane korupcije«. Njegova druga velika kritika je letela na vojno v Ukrajini. Tik pred smrtjo je napovedoval razkritje dokazov o ruski vojaški vpletenosti vanjo in ostro kritiziral priključitev Krima Rusiji.

Nemcov pa je bil do Putina kritičen tudi nasploh – trdil je, da državo vodi v diktaturo, da je absolutist, da se zapleta v nepotrebne spore z zahodom, vlekel je vzporednice med aktualno oblastjo ter fašizmom in nacizmom. Bil je tudi ena gonilnih sil protestov, ki so se začeli decembra 2011 s trditvami o poneverbah parlamentarnih volitev. Trikrat je Nemcov med protesti končal za zapahi. Kremelj pa mu je obtožbe vračal, trdil, da je bil Nemcov pobudnik vstaje na trgu Majdan v Kijevu in da si je žepe napolnil z denarjem oligarha Borisa Berezovskega.

Teorije

A kljub temu da so ga označevali za enega od voditeljev ruske opozicije, je bil Nemcov v Rusiji v resnici politično šibek. Precej bolj kot doma je bil priljubljen v tujini – vsaj tam, kjer Putina kritizirajo. Ko je v nedeljo v Moskvi za njim potekal žalni sprevod, so tuje agencije navajale izjave mnogih mimoidočih, zlasti mlajših, ki so se spraševali, kdo je sploh bil Nemcov. To pove nekaj o položaju, v katerem je ruska opozicija predsedniku Putinu, ki po raziskavah uživa 78-odstotno podporo. In pove nekaj o tem, da ima scenarij, po katerem naj bi za zaroto za njegov umor stale aktualne oblasti, luknjo. Zakaj v trenutku, ko je Rusija že tako in tako pod pritiskom zahoda zaradi Ukrajine, opraviti s kritikom, ki ima doma zelo omejen vpliv, ima pa ga v do Kremlja kritični tujini?

Nemcov je bil znan tudi po drugih stvareh, iz katerih preiskovalci črpajo mogoče scenarije njegove smrti. Bil je denimo oster kritik s Putinom povezanih oligarhov, ki bogatijo na račun države, znan je bil tudi kot osvajalec mnogih ženskih src. Poleg tega naj bi mu grozili zaradi njegovih kritik na račun največje muslimanske organizacije v Rusiji po napadih na pariški tednik Charlie Hebdo, ko se je obregnil ob njeno izjavo, ki jo je mogoče razumeti kot enačenje napada z »grehom provokacije«, ki naj bi ga zagrešil tednik. V Rusiji so se razširile tudi teorije, da gre za zaroto tujih obveščevalnih služb, in celo, da za umorom stoji ruska opozicija, da bi krivda padla na aktualne oblasti in da bi strnila svoje vrste.

Brzojavka

V soboto je 86-letna mati Borisa Nemcova Dina Ejdman prejela brzojavko. »Boris Nemcov je pustil pečat v zgodovini Rusije, v njenem političnem in javnem življenju. Bil je na pomembnih položajih v težkih časih tranzicije. Vedno je odkrito in pošteno izrazil svoja prepričanja... Prosim, sprejmite moje najgloblje sočustvovanje za nenadomestljivo izgubo. Iskreno delim vašo bolečino.«

Podpisan je bil Vladimir Putin.

Potem je še pisalo: »Storili bomo vse, da zagotovimo, da bodo storilci tega nizkotnega in ciničnega zločina ter tisti, ki za njim stojijo, primerno kaznovani.«

Večina analitikov meni, da se ta obljuba verjetno ne bo nikoli izpolnila in da bo smrt Nemcova za vedno ostala zavita v skrivnost.