Višji državni tožilec Kozina, ki se ukvarja s pregonom bančne kriminalitete, je na seji odborov za pravosodje ter za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ocenil, da se bančniki, ki so očitno kršili dobro bančno prakso, ne morejo izmuzniti organom pregona. Po njegovem mnenju sicer v Sloveniji bančnega sektorja ne obvladujemo, zato je prepričan, »da lahko s tesnobo čakamo na naslednje dokapitalizacije«.
Seme sejali v DZ
»Seme bančne kriminalitete se je sejalo tukaj, ko so se odobrili menedžerski prevzemi,« je v nagovoru poslancem dejal Kozina. Na podlagi političnih povezav so menedžerji po njegovem mnenju dobili posojila, ki pa so končala na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Pozneje ste prav politiki odločili, da bomo znova dokapitalizirali banke,« je dejal.
Notranja ministrica Vesna Gjörkös Žnidar je izpostavila, da je težišče delovanja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) nedvomno na preiskovanju kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, predvsem oškodovanja bank. Vendar pa gre za kompleksne in vsebinsko zahtevne postopke, zlasti v primerih, ko pride do potrebe po mednarodnem sodelovanju s tujimi organi, policisti pa imajo težave tudi z vsebinsko pomanjkljivimi naznanili.
Po podatkih policije so banke v letih 2013 in 2014 prijavile 105 sumov kaznivih dejanj zoper 137 oseb, vendar so po mnenju ministrice banke še vedno premalo samoiniciativne. Zaključena je bila obravnava 64 sumov kaznivih dejanj, v 48 primerih je policija podala na okrožna tožilstva in specializirano tožilstvo kazenske ovadbe.
Sporazum o sodelovanju s policijo
Da je bolj od števila naznanil pomembna njihova kakovost, se je strinjala tudi viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. »Zasipanje tožilstva« z velikim številom kazenskih naznanil po njenem mnenju ne bo bistveno pripomoglo k izboljšanju pregona kriminala. Spomnila je na sklenjen sporazum o sodelovanju s policijo, ki po njenem mnenju kaže prve rezultate.
Direktor NPU Darko Majhenič je ob tem poudaril, da se poleg njih s preiskavo bančne kriminalitete ukvarjajo tudi kriminalisti s posameznih policijskih uprav. »Mi preiskujemo tista dejanja, ki so jih osumljeni bančniki, ko gre za veliko protipravno korist ali mednarodno delovanje, medtem ko se na policijskih upravah ukvarjajo s sumi kaznivih dejanj kreditojemalcev,« je pojasnil.
Namestnik generalnega državnega tožilca Mirko Vrtačnik se je strinjal z ministrico, da je obravnava bančne kriminalitete prioritetna naloga tudi na tožilstvu.
Dokazovanje direktnega obarvanega naklepa
Okrožna državna tožilka Barbara Lipovšek pa je pojasnila, da je v preiskavi treba podrobno pregledati posel za poslom, za obsodbo pa so potrebni trdni dokazi, kar zahteva čas. Največji izziv je, kot je dejala, dokazovanje direktnega obarvanega naklepa, kar pomeni, da je treba dokazati, da se je bančnik zavedal, da kredit daje osebi, ki ga ne bo mogla ali ne bo hotela vrniti.
Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Darko Stare pa je pojasnil, da ministrstvo ni organ odkrivanja in ni organ pregona, temveč mora zagotavljati pogoje za učinkovito delovanje teh organov. To želijo storiti tudi z že predlaganimi spremembami zakonodaje, spremeniti pa želijo tudi pogoje za pridobivanje bančnih dokumentov, tako da za nekatere ne bi več potrebovali sodne odredbe.
