Predsednik republike Borut Pahor je prejšnji mesec podpisal ukaz o pomilostitvi. Drugega v dobrih dveh letih predsedniškega mandata. Tako samo število pomilostitev kot tudi primeri, v katerih se je Pahor za ta akt milosti odločil, pa kažejo, da sedanji predsednik republike vztraja pri svoji predvolilni napovedi, da bo pri pomilostitvah zelo konservativen in zadržan. To nekateri naši sogovorniki razumejo tudi kot izogibanje opaznejšim odločitvam, s katerimi bi morda lahko vznemiril javnost.
Komisija ni nič kaj manj zadržana kot Pahor
Tokrat je namreč Pahor prosilcu stransko kazen prepoved vožnje motornega vozila kategorije B, izrečeno decembra 2013, znižal na stransko kazen prepoved vožnje motornega vozila kategorije B za dobo 13 mesecev. Kaj je bila v tem primeru glavna kazen, nam v predsednikovem uradu niso želeli razkriti. Preostalim trem prošnjam, o katerih je Pahor tudi že odločil letos, ni ugodil. V prvem letu na Erjavčevi, ko je presojal kar o 114 prošnjah – od tega jih je bilo 17 še iz mandata Danila Türka –, aktualni predsednik države ni pomilostil nikogar, lani pa je od 65 prošenj ugodil eni. Tudi pri Pahorjevi prvi, torej lanski odločitvi o pomilostitvi je šlo po mnenju poznavalcev za zelo preprost primer. Za moškega, ki je bil leta 2011 pogojno obsojen, je ukazal izbris obsodbe iz kazenske evidence, kar so mu priporočile tudi vse pristojne institucije.
V vsakem pomilostitvenem postopku s svojimi mnenji sodeluje več institucij: pristojno sodišče, tožilstvo, pravosodno ministrstvo, običajno pa tudi center za socialno delo, zavod za prestajanje kazni in lečeči zdravnik. Nato prošnjo obravnava posebna komisija, ki jo imenuje predsednik (trenutno so v njej Ivan Bizjak, Peter Hauptman in Ljubica Kosmovski Fojkar), kakšna bo končna odločitev predsednika države, pa je povsem v njegovih rokah in ni vezan na nobeno mnenje oziroma so mu ta zgolj v pomoč.
A tudi sedanja komisija glede pomilostitev ni nič kaj manj zadržana kot Pahor. Kot so nam povedali v predsednikovem uradu, je ta doslej pomilostitev soglasno predlagala v treh primerih, torej v enem več, kot se je zanjo odločil predsednik države. Razlog, da se Pahor ni odločil tudi za tretjo pomilostitev, je, da je s sodišča pridobil podatek o že potekajočem postopku za sodni izbris iz kazenske evidence, kar bi pomenilo, da bi se zadeva v primeru Pahorjeve pozitivne odločitve podvajala. Vse tri institucije, ki sodelujejo v pomilostitvenem postopku – torej sodišče, tožilstvo in ministrstvo –, pa so bile za pomilostitev soglasne v štirih primerih. V treh, ko je bila enotna tudi komisija, in še v enem, ko je obsojenec tudi prosil za izbris iz kazenske evidence, vendar pa se komisija za pozitivno rešitev ni odločila.
Spomnimo pa, da je bila do Pahorjevega konservativnega odnosa glede pomilostitev in tudi do odločitev komisije, »ki gredo vse v eno smer: da se pomilostitve zavrne«, kritična nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je – uradno sicer iz osebnih razlogov – tudi nepreklicno odstopila kot članica komisije.
Precej bolj milostna Kučan in Drnovšek
Pahorjevi predhodniki na Erjavčevi so imeli do pomilostitev manj zadržan odnos. Milan Kučan je v dveh predsedniških mandatih pomilostil 200 oseb, Janez Drnovšek pa v petih letih 99. Mnogo redkeje kot njegova predhodnika se je za ukaz o pomilostitvi odločil Danilo Türk, in sicer 19-krat.
»Predsednik Danilo Türk je bil tudi zadržan pri pomilostitvah, ampak še vedno ne v takšni meri kot Borut Pahor,« nam je dejal član posebne komisije za pomilostitve v času prejšnjega predsednika Dragan Petrovec. Kriminolog z ljubljanskega Inštituta za kriminologijo je v tistem času pričakoval, da bo sam lahko podprl več pomilostitev, vendar je »na žalost ugotovil, da je bilo zelo malo utemeljenih prošenj«. »Večina tistih, ki smo jih obravnavali, ni izpolnjevala nikakršnih vsebinskih kriterijev za pomilostitev. Največkrat je šlo za osebe, ki so bile prej večkrat kaznovane. Pa še od tistih, ki sem jih podprl, je bil izkupiček na koncu manjši,« pojasnjuje Petrovec.
Največ prahu je v javnosti dvignila Drnovškova odločitev, da pomilosti nekdanjega direktorja Hita Danila Kovačiča, pa tudi njegov podpis pomilostitve preprodajalca mamil, kjer pa je pravzaprav le sledil priporočilom drugih institucij. Tudi Danilo Türk je bil deležen očitkov, da je pomilostil preprodajalca kokaina. Za to potezo se je Türk odločil še pred samo obsodbo, saj obtoženi zaradi hude poškodbe ni bil sposoben sodelovati na sojenju in tudi ne prestajati kazni, v prid pomilostitvi pa so bila tudi mnenja vseh pristojnih institucij.
Na urad predsednika republike smo naslovili tudi vprašanji, zakaj ima Borut Pahor do pomilostitev tako zadržan odnos ter kako odgovarja na očitke strokovnjakov, da njegova napoved o konservativnosti nima podlage v ideji pomilostitve in je daleč od načel humanosti. »Predsednik republike v skladu z zakonom ni dolžan obrazložiti svoje odločitve, saj gre za njegovo diskrecijsko pravico. Predsednik se v vsakem posameznem primeru odloča na podlagi okoliščin in dejstev,« je bil odgovor predsednikovega urada.
