V Slovenskih železnicah so se znašli pred uganko. Izkazalo se je namreč, da sedanji varnostni sistem, ki skrbi za to, da se pred prihajajočim vlakom pravočasno spustijo avtomatske zapornice, ni povsem zanesljiv. Začasni preventivni varnostni ukrep, ki bo obveljal do razrešitve problema, je po oceni strokovnjakov le metanje peska v oči.
V soboto smo poročali o incidentu, ki se je 6. februarja zgodil na zavarovanem železniškem prehodu v Ostrožnem pri Šentjurju. Ko se je prehodu približeval vlak, se niso spustile avtomatske zapornice. Samo srečnim okoliščinam kaže pripisati dejstvo, da se ni zgodila nesreča. »Tovrstne napake doslej še ni bilo na nobeni napravi za zavarovanje nivojskega prehoda,« trdi Janez Krivec iz Slovenskih železnic.
Najbrž je res, kar trdi Krivec – da so tehnično okvaro, ki je povzročila incident, doživeli prvič. Vsekakor pa to ni bil prvi primer, da se zapornice niso spustile, ko je vlak pribrzel mimo prehoda. O tem v nadaljevanju članka.
Prehod je star, vendar redno vzdrževan
Po Krivčevih besedah je napaka na omenjenem nivojskem prehodu nastala, tik preden je vlak prevozil prehod po levem tiru. Vlak je prehod prevozil, preden so se spustile zapornice, in je strojevodja o tem takoj obvestil prometnika na postaji Poljčane. V tem času na nivojskem prehodu ni bilo udeležencev v cestnem prometu. Ko je vlak prevozil prehod, se je takoj javila napaka v delovanju naprave, kar pomeni, da so se vsi naslednji vlaki pred nivojskim prehodom ustavljali.
Prehod med Ponikvo in Dolgo Goro, na katerem se je zgodila napaka, je bil zgrajen pred nekaj več kot tridesetimi leti. V tem času je bil vseskozi redno vzdrževan, trdijo v vodstvu Slovenskih železnic. Vzrok izrednega dogodka so hitro ugotovili; pokvarila se je Iskrina tehnična komponenta. Napravo so nemudoma zamenjali, kar pa seveda ne izniči minimalne verjetnosti, da bi se napaka utegnila ponoviti tam ali kje drugje v slovenskem železniškem omrežju.
Enaka Iskrina naprava je namreč v uporabi na 32 nivojskih prehodih, ki so zaščiteni z avtomatskimi zapornicami. Na 22 prehodih do preklica velja posebno navodilo prometnikom o zavarovanju prehoda, na desetih spornih odsekih pa so v Slovenskih železnicah hitrost vožnje vlakov omejili na 50 kilometrov na uro.
Ni razlike, če se vlak zaleti s 50 ali 100 kilometri na uro
»Ti preventivni ukrepi bodo veljali do takrat, ko bo določena drugačna tehnična rešitev, ki bo tudi izločila možnost ponovnega pojava tovrstne tehnične nepravilnosti,« napovedujejo v Slovenskih železnicah. Po oceni pristojnih začasni ukrep zagotavlja potrebno stopnjo varnosti pri prečkanju nivojskega križanja ceste in železnice.
Pa to drži? Ali je dejansko varneje, če vlak vozi počasneje mimo vprašljivo zavarovanega prehoda? »V primeru trčenja z avtomobilom ni nobene razlike, če vozi vlak s 50 ali 100 kilometri na uro. Upam, da je to jasno vsem,« pravi Drago Sever s katedre za prometne gradnje na fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru. »Takšen ukrep je zgolj metanje peska v oči. Z ničimer ne izboljšuje varnosti na prehodih, vpliva pa na slabšo prepustnost železniškega omrežja, ki je pri nas že itak slaba.«
Sever se čudi, da je pri obstoječem sistemu varovanja železniških prehodov sploh možen takšen pripetljaj. Ne nazadnje je strojevodja avtomatsko obveščen o tem, da se zapornice zaradi okvare ne spustijo. Strojevodje zatem ustavijo vlak pred pokvarjenim nivojskim prehodom, speljejo pa šele, ko cestna vozila zapustijo nevarno območje nivojskega prehoda. Če pa je res, kar trdi Janez Krivec iz Slovenskih železnic, torej da se je zapornica v Ostrožnem pokvarila le nekaj trenutkov prej, preden je mimo pripeljal vlak, in zato strojevodja ni bil pravočasno obveščen, bi bil to res izjemen splet okoliščin.
»Seveda je treba poudariti, da so tudi zavarovani nivojski prehodi označeni z andrejevim križem,« je še dejal Sever. »V šoli vožnje nas učijo, kaj to pomeni: počasi se približaj prehodu in preveri, ali ga lahko varno prečkaš.«
Leta 2013 se zapornice niso spustile sedemkrat
V Iskri zavračajo trditev, da ima njihov sistem tehnično nepravilnost. »Oprema je javila dogodek takoj, ko se je pripetil,« je sporočil Peter Goltnik, član uprave Iskre. Predlagali pa so že novo tehnično rešitev, ki bi uvedla dodatno preverjanje delovanja posameznih komponent.
Tudi v Slovenskih železnicah poudarjajo, da so vse avtomatske naprave za zavarovanje nivojskih prehodov izdelane po najvišjih varnostnih merilih, zato se napake dogajajo zelo redko, pa še to praviloma zaradi mehanskih okvar, ko se – za primer – v zapornico zaleti avtomobil.
Ampak dejstvo je, da incident v Ostrožnem ni bil edini. Štajerski tednik je novembra lani poročal, da se v Mihovcih dvakrat niso pravočasno spustile zapornice. Krivec je takrat razkril, da je bilo leta 2013 sedem primerov, ko je vlak peljal mimo dvignjenih zapornic. Šestkrat je šlo za subjektivno odgovornost, enkrat pa za tehnično okvaro zapornic. Statistika za leto 2014, ki takrat še ni vključevala primera v Mihovcih, pa je zabeležila en incident.
