Pošta Slovenije se že več let neuspešno spopada z upadanjem prihodkov, ki so v pičlih treh letih zgrmeli z 237,7 milijona evrov na nekaj več kot 215 milijonov evrov lani. »Poštarji« so se tako z novim letom podali v zavarovalniške vode, kjer so si zadali cilj prevzeti primat na slovenskem trgu zavarovalnih zastopnikov.
Uslužbenci Pošte Slovenije morajo tako poleg poštnih in finančnih storitev ter celo trgovskih veščin po novem obvladati tudi trženje zavarovalniških storitev. »V EU ponujajo možnost sklenitve zavarovanja med drugimi tudi avstrijska, nemška, hrvaška, irska, italijanska, madžarska, španska, češka in angleška pošta,« so pojasnili v Pošti Slovenije. Pošte opravljajo zavarovalne storitve večinoma samostojno, prek poštnih bank ali hčerinskih družb.
Pošta Slovenije je v ta namen ustanovila hčerinsko družbo PS Zavarovalno zastopništvo, ki jo vodi Samo Renčelj, nekdanji vodja za zavarovanje v družbi za avtoceste (Dars). Zavarovanja bo seveda tržila prek svoje poštne mreže, natančneje v 97 poslovalnicah. Ob tem se kar samo postavlja vprašanje, ali ne bo morebiti trženje zavarovanj za pošto prehud zalogaj.
Pošta kot Arizona
»Danes prodajati zavarovanje pomeni vzeti si čas za stranko. Si predstavljate, da pridete na pošto po pošiljko in nekdo pred vami sklepa zavarovalno polico?« dvomi o smiselnosti poslovne ideje Pošte poznavalec razmer v zavarovalništvu. Med ljudmi je že zdaj izumrl izraz »kratek skok na pošto«, saj se enostaven dvig priporočene pošte pogosto sprevrže v deset- ali celo dvajsetminutno čakanje v vrsti. V prihodnje se tako očitno obetajo še daljše vrste. To daje slutiti dejstvo, da v poštnih poslovalnicah ni namenskega okenca za sklepanje zavarovanj. »Pri uslužbencih, ki opravljajo zavarovalne storitve, je na poštah nameščeno stojalo z zloženkami z informacijami in kontakti, prav tako je označeno okence, na katerem je mogoče skleniti zavarovanje,« upravičujejo svoje odločitve na Pošti.
Pošte so po besedah sogovornika že zdaj »kot šotor v Arizoni (poznana tržnica v okolici Tuzle v Bosni in Hercegovini, op. p)«, saj lahko človek kupi vse od nagrobnih sveč do slaščic, očal, plišastih igrač, skodelic za kavo in celo termovk. Je v vsem tem širokem asortimentu različnih izdelkov in tudi storitev res dovolj prostora še za sklepanje zavarovalnih pogodb? V Pošti so prepričani, da ja, fizične osebe lahko tako na okencih sklenejo celo množico zavarovanj, od avtomobilskega, premoženjskega, nezgodnega, življenjskega celo do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Izbirajo lahko med ponudbami Generali Zavarovalnice, Adriatica Slovenice, ARAG in Vzajemne. V bližnji prihodnosti naj bi PS Zavarovalno zastopništvo s partnerji pripravilo tudi zavarovalne pakete, ki jih bodo tržili izključno v poštni mreži.
140 poštnih uslužbencev je že zavarovalnih agentov
O tem, da predstavlja zavarovalništvo novo poslovno priložnost za Pošto, ki lahko izkoristi svojo razvejano mrežo poslovalnic, ne gre dvomiti. Posledično si lahko hitro izbojuje zajeten delež na trgu zavarovalnih posrednikov, ki za zavarovalnice zberejo okoli 150 milijonov evrov premij na leto. Hiter skok na vrh pa je malo verjeten, ocenjuje poznavalec razmer. Zavarovalništvo namreč ni zgolj posel velikih sistemov, temveč so izredno pomembni tudi osebni odnosi med agenti in zavarovanci.
V Pošti so prepričani, da Slovenci zaupajo poštnim uslužbencem, kar vidijo kot konkurenčno prednost pred drugimi prodajnimi kanali. Poznavalec razmer pa je na drugi strani prepričan, da vse le ni tako preprosto: »Zlasti starejši od 30 let bodo še naprej sklepali zavarovanja pri svojih agentih, ki jim zaupajo, medtem ko se mlajši zanašajo predvsem na splet.« Pošta bi lahko tako pridobivala tržni delež predvsem z zavarovanjem lastnega premoženja in agresivnim trženjem zavarovanj med svojimi zaposlenim. Teh je namreč nekaj manj kot 6000.
To število se v bližnji prihodnosti ne bo povečalo, saj zaradi razširitve svoje ponudbe Pošta ne bo na novo zaposlovala. Zavarovalniške storitve bodo tržili kar dosedanji uslužbenci. Doslej jih je 140 naredilo izpit za zavarovalnega agenta, kar so potrdili tudi pri Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN). »Opravili so ustrezno obsežno izobraževanje, ki so ga končali s strokovnim izpitom in enoletnim mentorskim programom, s čimer so pridobili licenco AZN,« so pojasnili v Pošti, kjer poudarjajo, da so uslužbenci izredno motivirani, saj so se za opravljanje zavarovalnih storitev odločili prostovoljno. Kljub temu jih je za zdaj verjetno premalo, saj njihovo število ne zadostuje niti za dve izmeni v 97 poslovalnicah.
